Na področju vzdržnosti pokojninskega sistema je pred Slovenijo veliko izzivov. Potrebno je zavedanje, da finančno varna starost zadeva vse deležnike, državo, delodajalce, zaposlene, upokojence in tiste, ki na trg dela šele vstopajo. Hkrati pa pokojninski sistem odpira tudi vrsto poslovnih priložnosti, vendar je to tek na dolge proge.

Peter Pogačar, državni sekretar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije je v uvodu predstavil izzive pokojninskega sistema in trga delovne sile. Izpostavil je ključne dileme demografskih projekcij: »Demografska projekcija kaže negativno sliko, populacija zaposlenih med 20 in 64 letom je 57 odstotna, medtem ko bi morala biti 75 odstotna. Zaposleni imajo naporno nalogo, da vzdržujejo vse ostale. Leta 2040 bo moral en zaposlen podpirati enega upokojenca.«

Pogačar je dodal, da je pomen reforme pokojninskega sistema v rezultatih, ki jih prinaša na dolgi rok: »Zadnja reforma pokojninskega sistema je bila učinkovita, zato zdaj ni čas za novo. Bistveno je, da se med generacijami najde konsenz, mlade in stare je treba vključiti v debato. Pokojninski sistem deluje na dolgi rok, ne sme se ga spreminjati vsakič, ko se menja vlada.«

Med izzivi, ki Slovenijo čakajo v naslednjih letih so primanjkljaj delovne sile, problem nekvalificirane delovne sile, staranje delovne sile in zmanjšanje tveganja revščine med starejšimi. »Slovenija mora privabiti mlade ljudi, potrebujemo ljudi na trgu dela. Fokus nadaljnjih sprememb naj bo drugi steber. Ne smemo pa pozabiti, da bo prvi steber ostal glavni vir financiranja. Slovenija naj se zbudi in pošlje jasno sporočilo ljudem glede potrebnih sprememb, vendar naj jih ne prestraši,« je zaključil Pogačar.

Dr. Aleš Berk Skok, CAIA, FRM, izredni profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je izpostavil, da moramo na pokojninske sisteme gledati individualno: »Ni enega sistema, ki je primeren za vse. V Sloveniji nimamo diverzifikacije pokojninskih prejemov, vir v večini predstavljajo prispevki.« Poudaril je potrebo po kombinaciji financiranja iz trga delovne sile in kapitalskih trgov. Za primer dobre prakse profitabilnosti kapitalskih trgov je predstavil primer Avstralije. Zaključil pa z dejstvom, da moramo sistemsko vzpodbuditi varčevanje: »Za rezultate, ki bodo vidni čez 10 do 20 let, je potrebno ukrepati zdaj.«

Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM je glede ozaveščanja delovne sile na strani sindikatov dejal: »Ko se govori o varčevalcih drugega in tretjega stebra se je treba vprašati, ali imajo na voljo prihodke za to. V promociji drugega stebra bi država prek davkov morala nameniti več sredstev za prvi steber.« Dodal je, da se bodo v prihodnosti sindikati osredotočili na to, kaj je dostojna pokojnina in kako jo doseči.

Toni Balažič, predsednik uprave Mercatorja, je predstavil potrebe starejših v vlogi potrošnikov. Iz vidika ‘silver economy’ je poudaril zaskrbljenost nad kupno močjo slovenskih upokojencev. Zaključil je: »Ni pomembna le reforma sistema pokojnin. Če ne bo spremembe davčnega sistema in če se ne bo povečala produktivnost in kupna moč aktivne populacije, se situacija ne bo izboljšala.«

Robert Trnovec, generalni direktor Microsofta v Sloveniji, je izrazil mnenje, da je rešitev nujna na sistemski in individualni ravni. Izpostavil je tehnološke rešitve, ki jih Microsoft v svojih programih razvija za starejše. Ob tem je Trnovec opozoril glede razvoja veščin pri vseh generacijah: »Problem se ne tiče le starejših, pač pa vseh. Njihove veščine morajo biti primerne za zaposlovanje. Službe bodo dobili le tisti, ki bodo najbolje tehnološko usposobljeni.«

Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družba A, je z nekaj dejstvi predstavil izgled drugega pokojninskega stebra v Sloveniji: »V Sloveniji je 58,9% zavarovancev obveznega PIZ vključenih v drugi steber, kar ni slabo za sistem, ki obstaja od leta 2001. Zaskrbljujoči pa sta prenizka mesečna premija, ki trenutno znaša 1,9% povprečne bruto plače in vsakoletno upadanje vključenosti posameznikov v varčevanje.«

Andreja škofič Klanjšček, direktorica davčnega in pravnega oddelka pri Deloitte Slovenija je opozorila na ustreznost davčnih olajšav: »Če podjetje v letu, ko delavcu plačuje dodatno pokojninsko zavarovanje, posluje z izgubo, do olajšave ni upravičeno, ker za to ni davčne osnove.« Dodala je še, da je se v pokojninsko varčevanje posameznik lahko vključi individualno, v tem primeru je upravičen do polne olajšave, ali kolektivno preko delodajalca.

Vižintin je poudaril: »Varčevati moramo začeti prvi delovni dan. Prednost je že ta, da delodajalec delavcu predstavi obstoj pokojninskega varčevanja, ker sicer mladi za to niti ne vedo. Delodajalec ima ključno vlogo, ker je stik med varčevanjem in zaposlenimi.«

V povezavi s tem je mag. Eva Cvelbar Primožič, izvršna direktorica za kadre Kolektor Group, izpostavila, da je ključni trenutek osveščanja zaposlenih o pokojninskem varčevanju ravno v fazi pri zaposlovanja novega kadra: »Od 2260 zaposlenih v Sloveniji v naši skupini, jih je 94% vključenih v pokojninsko varčevanje, večina preko kolektivnega varčevanja.«

Galerijo slik si lahko ogledate TUKAJ.

AmCham poslovni zajtrk. Druženje z vsebino.

Pokrovitelj Poslovnega zajtrka: