Ljubljana, 19. november 2015

AmCham Finančna komisija, ki deluje v okviru AmCham Slovenija in v kateri so predstavniki več kot 20 podjetji, s svojim znanjem in delom podpira mnenje več kot 300 slovenskih in mednarodnih podjetji, podaja svoj pogled na učinke in posledice predloga paketa davčnih zakonov s strani Ministrstva za finance.

V AmCham Finančni komisiji so prepričani, da tako Ministrstvo za finance, kakor tudi celotna Vlada, želi delovati v smeri stabilne in nadaljujoče se gospodarske rasti, ki bo mogoča z izboljšanjem dejavnikov konkurenčnosti, dvigom produktivnosti ter zagotavljanjem novih delovnih mest. Pozdravljajo tudi, da želijo kot enega ključnih elementov posebno pozornost nameniti enaki obravnavi davčnih zavezancev. Ob pregledu predlaganih sprememb pa jih skrbi, da bi implementacija nekaterih od predlogov dosegla ravno nasprotno od zgoraj zapisanih smeri. S predlaganimi ukrepi po njihovem mnenju tvegamo, da se bodo iz Slovenije pospešeno začeli umikati tako domači kot tuji naložbeniki. Prav tako pa, da bo tudi visoko izobražena delovna sila, ki ima praviloma največ priložnosti v tujini zaradi tega, ker v Sloveniji ne bo pravih priložnosti in je obremenitev plač prevelika, svoje delovno okolje poiskala izven Slovenije.

Pogled AmCham Finančne komisije na predlog ukrepov:

1) Olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj

Po mnenju komisije je v dani gospodarski situaciji ključnega pomena, da se olajšava po 55. členu ZDDPO-2 ohrani v višini 100% zneska vlaganj.

Ocenjujejo, da bi odvzem olajšav izničil eno redkih konkurenčnih prednosti Slovenije kar se tiče naložb. Podjetja poročajo, da se njihovi lastniki pri odločanju kam bodo investirali najnovejše tehnologije, ki pozitivno vplivajo tudi na okolje, že obračajo ven iz Slovenije. Predlagano znižanje davčnih olajšav za začetek zagotovo ne bo stimulativno vplivalo na povečanje naložbenega ciklusa družb. še več, tak predlog ogroža obstoj slovenskih družb, ki so R&R centri za korporacije. Ti centri praviloma ustvarjajo delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo, za najbolj izobražene kadre. Ob takem predlogu pa žal razmišljajo o umiku iz Slovenije. Dolgoročno tako visoko izobražena delovna sila na slovenskem trgu praktično ne bo imela možnosti primerne zaposlitve, kljub temu, da mlade vzpodbujamo k visokošolski izobrazbi prav na teh področjih.

Namen olajšave razumejo kot vzpodbujanje razvoja in gospodarske rasti, olajšanje položaja gospodarskim subjektom ter blažitev negativnih posledic/učinkov finančne krize, ki še trajajo. Olajšava po njihovem mnenju torej služi za doseganje gospodarskih učinkov in kot spodbuda za razvoj gospodarstva.

Nekatere družbe so v preteklosti s svojim znanjem, izkušnjami, a tudi na podlagi obstoječih davčnih olajšav, znotraj skupine uspele pridobiti veliko število tehnološko zelo zahtevnih razvojnih in naložbenih projektov. Z uveljavitvijo predlaganih sprememb se bo finančno vrednotenje marsikaterega še nedokončanega projekta bistveno spremenilo, kar ne bo prispevalo k prihodnji konkurenčnosti družbe znotraj skupine. Posebej so spremembe problematične tudi za dolgoročno zaupanje v slovenski prostor z vidika predvidljivosti in zanesljivosti načrtovanja naložb v prihodnosti.

Trenuten predlog gre zato po mnenju AmCham finančne komisije korak nazaj, saj ne upošteva pomena pozitivnega učinka na gospodarstvo, dolgoročne vizije razvoja in poslovne konkurenčnosti.

2) Naložbena olajšava

S predlogom, da se višina olajšav za naložbe zniža iz 40% na 20%, se v komisiji ne strinjajo.

Cilji in načela predloga zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2008 so bili jasno zastavljeni.

Zdajšnji predlog zakona olajšave za naložbe ponovno niža. Predlogom je moč očitati pomankanje vizije za prihodnost slovenskega gospodarstva. Tuji naložbeniki oziroma naložbeniki na splošno, ki smo se jih trudili privabiti s prejšnjimi reformami, pa nam lahko upravičeno očitajo nekonsistentnost davčne politike, ki pa je pomemben faktor pri neodločanju za naložbe.

Za doseganje finančne stabilnosti je dolgoročna in konsistentna vizija ključna, so prepričani.

3) Dobički iz kapitala

Načelno se v komisiji strinjajo s predlogom, v luči večje preglednosti, vendar opozarjajo na tveganje, da bo konstantna stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov delovala nestimulativno na dolgoročne naložbenike, kar verjetno neposrednega vpliva na likvidnost družb ne bo imelo, vseeno pa v obdobju privabljanja dolgoročnejših naložbenikov iz tujine in Slovenije slednje ne bo delovalo stimulativno.

Pozivajo pa na spremembo znižanja obdavčitve dividend. Kot naložbenik je oseba dvojno obdavčena, tako iz naslova obdavčitve dividend kot tudi iz naslova obdavčitve dobička iz kapitala ob prodaji naložbe. Z zniževanjem obdavčitve dividend bi dosegli dolgoročno lastništvo kapitala po principu ‘vlagam, ker varčujem’. V kolikor ukinemo nižanje davčne stopnje za dolgoročne lastnike, prav tako pa ne naredimo nobenih premikov v smeri nižanja obdavčitve dividend, bo imel ukrep po njihovem mnenju vsekakor negativne učinke na privlačnost naložb v kapitalske naložbe.

Ponovno tudi opozarjajo, da sprememba povečuje negotovost za zavezance in je v nasprotju z načelom seznanjenosti z davčnimi obveznostmi. Naložbenik je stopil v neko pravno razmerje in obdržal lastništvo nad naložbo s pričakovanjem postopnega znižanja davčne stopnje. Veliko težavo vidijo z vidika spreminjanja pogojev za nazaj.

4) Dohodninska lestvica

S predlogom se v AmCham Finančni komisiji v celoti ne strinjajo. Menijo, da je edina primerna rešitev razširitev posameznih dohodninskih razredov in ukinitev zgornjega razreda, tj. 50% obdavčenja prejemkov posameznikov z dohodnino.

Socialni sporazum za leto 2015 in 2016 navaja, da je potrebno takoj pričeti in v prihodnjih letih nadaljevati s sistemskimi ukrepi, ki bodo krepili domačo potrošnjo, kot tudi izboljšali dejavnike konkurenčnosti poslovnega okolja in dviga produktivnosti gospodarstva. Kot temelj za izhod Slovenije iz krize in hkrati pogoj za stabilen in vzdržen javnofinančni okvir, skladen z Ustavo Republike Slovenije in zavezujočo EU zakonodajo, opredeljuje razvojno naravnano, družbeno odgovorno in gospodarsko ter socialno uspešno Slovenijo, kar se bo doseglo z zagotavljanjem primerljivega poslovnega okolja.

Ukrep je v nasprotju z zastavljenim, saj je bil uveden kot začasen in je bilo zagotovljeno, da se bo z letom 2015 zaključil.

Opozarjajo, da mora biti cilj privabljanje delovnih mest, pri čemer bo učinek nasproten. Zaposleni v mednarodnih korporacijah so v slabšem položaju, saj delodajalec vedno gleda bruto plače kot strošek. Pri tem jim je popolnoma nerazumljiva ena najvišjih obdavčitev na svetu. To zaposlene v Sloveniji potiska v mnogo slabši položaj, kot so ga deležni zaposleni v drugih državah. Z ohranjanjem najvišjega dohodninskega razreda pa bo najbolj prizadeto prav zaposlovanje vrhunskih strokovnjakov.

V komisiji se strinjajo z navedbami iz predloga sprememb ZDoh-2, da je človeški kapital eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti in dolgoročne rasti v Sloveniji. Vendar zgolj z letnimi stimulativnimi nagradami visoko strokovne in najproduktivnejše delovne sile ne bomo zadržali v Sloveniji. Tak delni ukrep ne bo učinkovito nadomestil celovite rešitve obdavčenja osebnih dohodkov, sprememba je že dalj časa nujno potrebna. Nujna je tudi uvedba razvojne kapice.

5) Nagrajevanje delavcev

V zvezi s spremembo oziroma sprejemom Zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev imajo predvsem tehnične pomisleke. Po njihovem mnenju gre za relativno slabo opredelitev predvsem računovodskih pojmov, ki bo povzročala zmedo in ne bo dosegala želenih učinkov. Idejo pozdravljajo z vsebinskega vidika, vendar pa je predlog napisan tako, da je sam postopek izjemno administrativno zapleten, kar v praksi pomeni, da je taka oblika nagrajevanja uspešnosti delavcev težko izvedljiva. Predlagajo, da se postopek poenostavi in uskladi z računovodskimi standardi.

Več informacij o AmCham Finančni komisiji lahko najdete TUKAJ.

Kontakt: Petra Kocjan, petra.kocjan@amcham.si, +386 (0)8 205 13 51