Strategija korporativnega upravljanja državnega premoženja je znana. Država ve, kam želi v prihodnosti. Pa se v svojih potezah zaveda odgovornosti uresničevanja ciljev?
»V Sloveniji je država največji delodajalec (33%), ima več kot 40% vrednosti premoženja, vendar so po podatkih Evropske komisije državna podjetja med letoma 2007 in 2013 poslovala slabše kot zasebna. To je Slovenijo stalo 13 milijard evrov, ki bi jih lahko investirali v izobraževanje, raziskave ali start-up podjetja,« je izpostavila Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, vodja analitske skupine SKEP pri Gospodarski zbornici Slovenije je izrazil mnenje: »Politiki so upoštevali rezultate študije upravljanja lastništvu podjetij v državni lasti, jih razumejo, a nimajo volje, da bi naredili spremembe. « Dodal je: »Ni nujno, da podjetja v državni lasti niso dobičkonosna, problem so slabe investicije dobička v dobrih letih.« Ivanc je izrazil tudi mnenje, da je država v upravljanju velikega portfelja neučinkovita, zato je potrebno podaljšati seznam podjetij za privatizacijo.
Mag. Anja Strojin štampar, MBA, članica uprave pri SDH je povedala: »Večkrat se generalizira, da je državno lastništvo v splošnem slabo. Potrebno je gledati vsako podjetje posebej.« Poudarila je: »Danes imamo odgovore, pred petimi leti jih nismo imeli. Nosilci odgovornosti v podjetjih so znani. Poznamo portfelji, vemo kaj je strateško pomembno. Vemo kaj so cilji, vemo v katero smer gremo, strategija je določena. Le še implementirati jo moramo.« Strojin štampar je komentirala tudi nedavne ad hoc spremembe nadzornikov v NLB: »Novi in stari nadzorni svet nista primerljiva, zaradi povečanja mest. Dobro je, da novi nadzorniki poznavajo sektor bančništva. Od njih se pričakuje, da bodo delovali bolje in bili v svojih vlogah odgovorni. Danes je proces izbire kandidatov zelo selektiven in izhaja iz težnje po neodvisnosti institucij.«
Imre Balogh, glavni izvršni direktor pri DUTB, je glede vloge DUTB poudaril: »DUTB je ena ključnih organizacij za celotno družbo, za davkoplačevalce. Želeli bi se razviti v organizacijo, ki se bo glede na svoje delovanje izboljševala in prinesla korist. Potrebne pa bodo spremembe, več transparentnosti, boljše upravljanje, sodelovanje z vsemi deležniki.«
Enzo Smrekar, glavni direktor in član uprave Droga Kolinska je poudaril: »V Sloveniji je ključno, da razvijamo produkte in storitve, ki imajo visoko dodano vrednost in so dobičkonosni. Pogosto so pomembna neopredmetena sredstva, know-how, patenti, znamke – to predstavlja dodano vrednost. Za doseg dodane vrednosti je potrebna stabilnost v podjetjih.« Nevarnosti, ki jih prinašajo pogoste menjave vodstva podjetij so daljnosežne. Vodstvo, ki se ves čas spreminja, se fokusira le na kratkoročne cilje. Po mnenju Smrekarja najbolj uspešna podjetja gradijo na prepoznavnosti znamk na dolgi rok. Smrekar je dodal tudi: »Debata o političnosti odločitev ni produktivna. Treba se je vprašati, katera podjetja naj ostanejo v državni lasti, potrebno se je ukvarjati z vprašanjem vodenja teh podjetij.«
Rob Irving, partner podjetja Dentons je poudaril: »Zadeve gredo v pravo smer. Največja težava je politična volja glede privatizacije. Slovenija ni izoliran otok, upoštevati bi morali najboljše prakse na mednarodnem nivoju. Strategijo imate, manjka pa vam časovni načrt za njeno implementacijo. Brez časovnega okvira težko ocenimo uspešnost.« Glede menjave nadzornikov v NLB je bil mnenja, da bi lahko imelo za privatizacijo, če bi bila le ta predvidena v zelo kratkem času, zelo velike posledice. »Ker se ne bo zgodila jutri to za potencialne investitorje še ni tako velika skrb«. Pomembna pa se mu zdi transparentnost v postopkih. Stanje ugibanj in nestabilnosti je po njegovi oceni vedno kritično.
Maria Anselmi, generalna direktorica Bisnode Južnih trgov je Slovenijo glede na velikost opisala kot 'mikrorealnost' in povedala: »Trije elementi uspeha so: zaupanje, stabilnost in predanost ciljem. Za zaupanje je bistvena transparentnost. Odločitve, všečne ali pa ne, bi morale biti javno pojasnjene in opremljene s številkami in dejstvi.«
David Burger, namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji, je delil lastno izkušnjo ob pomoči ameriškim investitorjem za vstop na slovenski trg: »Pošiljajo jih od vrat do vrat. Ni jasno, kdo o čem odloča, ali na koga naj se obrnejo. To je način za pisanje navodil, kako se stvari ne počne.«
V okviru AmCham Fokusa je strukturo upravljanja v privatnih sistemih komentiral Matjaž Čadež, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora, Halcom: »Idealnega managerja ni, ker mora ta imeti štiri vloge, ki so si v nasprotju. Vodenje pomeni imeti komplementarni tim, kjer so ljudje z lastnostmi za različne vloge. Pomembno je, da se odločitve sprejemajo na osnovi poznavanja vlog in ne po hierarhični ureditvi. Vodja pa mora prevzeti odgovornost.«
Matej Runjak, direktor za poslovno prestrukturiranje pri PwC je izpostavil: »V državnih podjetjih vodstvo težko sprejema odločitve. Vsaka odločitev se problematizira, manjka logika kapitala. V okvir nagrajevanja ne sodi le denar, sodita tudi ugled, vpetost v okolje. V veliko primerih se pripadnost v državnih podjetij zgradi, a lahko hitro izgine, zaradi političnih menjav vodstva.«
Mag. Tone Strnad, generalni direktor podjetja Medis je o učinkovitosti velikih sistemov dejal: »Vsak sitem je lahko učinkovit. Če je podjetje veliko in raste v inovativnosti, zna tudi motivirati zaposlene. V podjetjih v državni lasti se večkrat čaka na hierarhične odločitve, okolje ni inovativno.«
»Mala podjetja so zelo fleksibilna. Pomembna pa je močna vloga vodstva – kar malo »diktature« v smislu odločnosti in prevzemanja odgovornosti,« je povedal Iztok špan, lastnik in direktor podjetja Tajfun.
Pogovor se je zaključil v duhu družbene odgovornosti. Panelisti so poudarili pomen povezanosti podjetij z okoljem in njihovo odgovornostjo do vračanja družbi. Skozi sponzorstva, štipendiranje, čistilne akcije, vlaganja v kulturo, šport in humanitarne dejavnosti. Strnad je ob tem dejal, da v podjetju Medis »Nihče nima največ, imamo pa nekaj lepšega.«
Galerijo slik si lahko ogledate TUKAJ.
AmCham poslovni zajtrk. Druženje z vsebino.
Pokrovitelj: