Slovenija potrebuje čimprejšnjo uveljavitev ukrepov, ki bodo povečali kupno moč ljudi in razbremenili prihodke iz dela. Prioritetno bi morali uveljaviti znižanje DDV na nekatera osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov, kar pomeni vzpostavitev primerljivih pogojev tudi v Sloveniji v primerjavi z vsemi štirimi sosednjimi državami, zmanjšanje življenjskih stroškov prebivalstva, ciljno usmerjeno pomoč gospodinjstvom z nižjimi dohodki, povečanje kupne moči prebivalcev, zmanjšanje odliva kupne moči v tujino, povečanje stabilnosti gospodarstva in prispevek k njegovemu novemu razvojnemu zagonu. Zato v Gospodarskem krogu pozivamo k čimprejšnji končni odločitvi glede dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki predvideva uveljavitev nižje stopnje DDV in druge ukrepe v korist naših prebivalcev in za razvoj Slovenije.

V prvi polovici letošnjega leta je kljub dvigu minimalne plače in uvedbi zimskega regresa potrošnja upadla, najbolj pri živilih. Potrošniki se na višje cene, ki so posledica tako višjih davčnih kot tudi drugih obremenitev gospodarstva v Sloveniji, odzivajo z racionalizacijo nakupov in pogostejšimi nakupi v sosednjih državah, kar zmanjšuje prihodke celotne verige ter slabi investicijski potencial in stabilnost slovenskega gospodarstva.

17 gospodarskih organizacij, povezanih v Gospodarskem krogu, podpira t.i. interventni zakon za razvoj Slovenije, ki po letih naraščajočih obremenitev in ukrepov, ki so slabili stabilnost in konkurenčnost gospodarstva ter kupno moč prebivalstva, prinaša nujen preobrat. Kljub temu da so se po podatkih Eurostata stroški dela v Sloveniji od leta 2022 do leta 2025 povečali za 28,6 %, kar je bistveno več kot v povprečju EU, kjer je rast znašala 15,6 %, se Slovenija po kazalniku BDP na prebivalca v standardih kupne moči ni približala povprečju EU. Ta je v letu 2025 znašal 90 % povprečja EU, enako kot v letu 2022. To potrjuje, da samo višanje stroškov dela, brez spremljajočega dviga produktivnosti dela, ne prinaša dodatnega razvojnega zagona in stabilnosti, kar bi zviševalo tudi kupno moč. Znižanje DDV na nekatera osnovna živila z zdajšnjih 9,5 na 5 odstotkov je eden izmed pomembnejših sistemskih korakov, saj osnovna živila predstavljajo največji delež v potrošniški košarici gospodinjstev z nižjimi in srednjimi dohodki, posredno pa se bo zaradi določenih prihrankov pri hrani spodbudila tudi potrošnja drugih dobrin, kar lahko pozitivno vpliva na gospodarstvo.

Uveljavitev 5-odstotne stopnje DDV bi torej neposredno okrepila kupno moč najširšega kroga prebivalstva in povečala zaupanje v ekonomsko politiko države. Pozitivne učinke podobnih ukrepov dokazuje sosednja Avstrija, ki je s 1. julijem trajno znižala DDV na izbrana osnovna živila z 10 na 4,9 odstotka, ukrep pa oblikovala kot trajno, razvojno in investicijsko usmerjeno rešitev v dialogu vlade in gospodarstva.

Konkurenčno domače okolje ščiti potrošnike

Slovenija ima z interventnim zakonom priložnost, da sprejme primerljivo rešitev za temeljne prehranske proizvode (kruh, moka, testenine, osnovno meso, mlečni izdelki, jajca, sveže sadje in zelenjava, maslo, sončnično olje, sladkor ter zdravstveno prilagojena živila), kot jo poznajo vse štiri sosednje države. Razumljivo je, da se med ljudmi pojavljajo pomisleki, ali se bo znižanje DDV dejansko odrazilo v nižjih cenah za potrošnike oziroma v njihovih denarnicah. Ta bojazen je odveč, saj je slovenski trg živil izrazito konkurenčen, trgovske verige in njihovi dobavitelji si nenehno konkurirajo za kupce, zato si nihče ne more privoščiti, da bi davčno razbremenitev preprosto

obdržal zase. Kdor prvi zniža cene, pridobi konkurenčno prednost in kupce. To je temeljna logika delovanja konkurenčnega trga, ki je v korist potrošnikov. Dodatno zaupanje v učinkovitost ukrepa krepijo tudi obstoječi nadzorni mehanizmi, ki spremljajo, ali se znižanje DDV dejansko prenese v končne maloprodajne cene.

Poleg Avstrije imajo primerljivo, 4- do 5-odstotno obdavčitev osnovnih živil tudi Italija, Hrvaška in Madžarska.

Če bo Slovenija še naprej vztrajala pri 9,5-odstotni stopnji, bo to domačim proizvajalcem, dobaviteljem in trgovcem otežilo doseganje konkurenčnosti, kupna moč pa se bo še naprej prelivala k sosedom, pri čemer bo v težavah tudi državni proračun z manjšim obsegom pobranih davkov.

Predvidljivo poslovno okolje za gospodarsko robustnost, investicije in večjo blaginjo vseh

Znižanje DDV na nekatera osnovna živila v Gospodarskem krogu razumemo kot del širšega paketa ukrepov za razbremenitev, ki poleg DDV vključujejo tudi razbremenitev dela in prispevkov ter zmanjšanje administrativnih bremen. Stroški dela v Sloveniji že dalj časa rastejo hitreje od produktivnosti, kar slabi konkurenčnost in odvrača naložbe, zato so razbremenitveni ukrepi nujni za ohranjanje delovnih mest in privlačnosti Slovenije kot stabilne investicijske destinacije.

Jasen, predvidljiv in z neposredno soseščino primerljiv davčni okvir pa ima še druge pomembne učinke: podjetjem omogoča samozavestno načrtovanje investicij, zaposlovanje, digitalno transformacijo in internacionalizacijo, v državi pa spodbuja kakovosten socialni dialog. V Gospodarskem krogu podpiramo in si želimo, da bi ukrepi iz Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) čim prej zaživeli, saj vsako odlašanje pomeni tudi naše izgubljene razvojne priložnosti. Zato pozivamo k čimprejšnji končni odločitvi glede dopustnosti referenduma o zakonu. Ključno je, da se čim prej zagotovi jasnost glede nadaljnjih postopkov in časovnica njegove dejanske uveljavitve.

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

* * * 

O Gospodarskem krogu 

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.