Ljubljana, 20. 1. 2017 – V okviru AmCham Slovenija deluje Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, v kateri so vključeni predstavniki 45 podjetji iz številnih panog. Danes so kritično ocenili predstavljen predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil predstavljen v medijih. AmCham Komisija za zdravstvo ocenjuje predstavljen predlog zakona, z vidika konkurenčnosti gospodarstva in projekcije zakona na bodočo demografsko sliko Slovenije, kot zaskrbljujoč. Prav tako pa opozarjajo, da za posameznike, ki si jih deklarativno želimo, torej razvojnike, inženirje, znanstvenike,  prinaša nove davke in dodatne obremenitve.

Reforma zdravstva po 24 letih je premik, vendar na podlagi predstavljenega v medijih ne pozitiven, saj po njihovi oceni na dolgi rok ne prinaša boljših in učinkovitejših rešitev za državljane.

Izkušnje držav, ki financirajo zdravstveni sistem pretežno iz proračuna, kažejo na veliko ranljivost in tveganost z dveh vidikov – kako bo sistem funkcioniral v kriznih letih, ko bo priliv v državni proračun manjši in kako bo sistem vzdržen, ob napovedi starajoče se populacije. Kar je tveganje tudi za Slovenijo, saj bomo po napovedih Združenih narodov leta 2030 Slovenija deveti na svetu glede na delež prebivalstva, starejšega od 60 let.

Predstavniki gospodarstva pričakujejo od ministrstva tudi predstavitev stroškov uvajanje te reforme, saj so prepričani, da bo tudi to obremenilo gospodarstvo. Zaradi novih davkov, ki jih ta zakon posredno zagotovo prinaša se bojijo, da bo izničil pozitivne spremembe mini davčne reforme, ki je poskušala razbremeniti srednji razred.

Zavedajo se potrebe po solidarnosti, a hkrati opozarjajo, da solidarnosti ne bomo dosegli z dodatnimi obremenitvami posameznika, saj bo tovrstnih delovnih mest vedno manj. Zato verjamejo v iskanje prihrankov.

Menijo, da  po tem kar je bilo predstavljeno v medijih,  reforma ni sistemska, saj ureja le financiranje zdravstva, ne osredotoča pa se na organizacijo zdravstva, ki ob večji procesni urejenosti dopušča več prihrankov. Uvajanje novih davkov in le povečevanje 'zdravstvene malhe' problema vzdržnega zdravstva pri nas ne bo rešilo. Koristno bi bilo razumeti posledice kriznih ukrepov  – v letu 2016 je Ministrstvo za zdravje namenilo 8,4 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih vrst – razumejo, da gre za kratkoročen ukrep, zanima pa jih kakšen je v zvezi s čakalnimi vrstami sistemski ukrep.

»Predstavniki gospodarstva ocenjujemo, da v predlogu zakona ni dovolj jasnega fokusa na spremembi organizacije in procesov, saj so največji prihranki možni ravno v procesih in standardih, na kar je opozorila tudi novinarka Dela Milena Zupanič v današnjem komentarju”, je povedala Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija in napovedala bolj temeljit in argumentiran odziv AmCham Slovenija v javni razpravi oziroma takoj, ko bo predlog Zakona javno dostopen.