“Mi moramo dati študentom nekaj več”
Uroš Godnov, Univerza na Primorskem, FAMNIT je spregovoril o tem, kako hitro umetna inteligenca dejansko spreminja visokošolski prostor in trg dela. Opozoril je, da univerze pogosto izgubljajo stik z realnostjo in hitrostjo razvoja tehnologije, saj se spremembe danes ne dogajajo več na letni ravni, ampak iz tedna v teden. “Razvoj je tako hiter, da ne morem več napovedati stvari vnaprej,” je poudaril in dodal, da zaradi tega svoje predmete prilagaja iz semestra v semester. Danes gospodarstvo ne potrebuje več zgolj diplomantov s teoretičnim znanjem, ampak ljudi, ki znajo nova orodja uporabljati v praksi. “Vedno se je univerza postavila na nek nivo: mi moramo dati študentom nekaj več,” je dejal, nato pa opozoril, da podjetja potrebujejo predvsem študente, ki pridejo pripravljeni na konkretne izzive. Kot enega ključnih korakov vidi omogočanje dostopa do zmogljivih orodij, realnih projektov in sodobnih delovnih procesov že med študijem.
“Tisti, ki bodo ostali neodločeni, bodo nekonkurenčni.”
Boris Horvat, sopredsedujoči AmCham komisiji Pripravljeni na prihodnost; CEO in soustanovitelj, ACEX; CEO in soustanovitelj, Abelium, je opozoril, da Evropa na področju umetne inteligence že zaostaja za Združenimi državami Amerike in Kitajsko, Slovenija pa zaostaja celo za evropskim povprečjem: “Z zastarelimi, počasnimi, gradualističnimi načini prilagajanja ne bomo veliko dosegli,” je poudaril in dodal, da “formalno izobraževanje temu ne sledi.” Slovenija ima kljub zamudi še vedno ima priložnost za preskok: “Imamo odlično priložnost, da preskočimo nekaj zamujenih priložnosti. Ampak začeti moramo zdaj […] Talenti ne bodo čakali v okoljih, ki se ne spreminjajo, ampak bodo šli tja, kjer jih bodo podprli,” medtem ko bodo “tisti, ki bodo ostali neodločeni, postali nekonkurenčni.”
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je ob tem posebej izpostavila, da Slovenija še vedno nima sistemsko urejenega obveznega poučevanja računalništva v osnovnih šolah, kar po njenem mnenju predstavlja velik izziv za prihodnost mladih generacij in razvoj družbe: “Ne govorite, prosim, več o digitalni pismenosti, ampak o računalniški pismenosti, ker je to mnogo več. Mi tega predmeta nimamo v osnovnih šolah, kjer bi morali pridobiti znanja, osnove podatkovne pismenosti […] Čas nas je tukaj zelo, zelo povozil. Mislim, da smo mi edina država v Evropski uniji, ki tega predmeta nima v osnovnih šolah.”
“Naslednjih 6 mesecev vzemite eno AI orodje in ga vpeljite v svoje delo.”
Beatrix Weisz, Practical AI & Digital Marketing Trainer, je predstavila štiri stopnje AI zrelosti podjetij in poudarila, da je danes večina podjetij še vedno v začetnih fazah uporabe umetne inteligence. Podjetja, ki uspešno integrirajo umetno inteligenco, ne izstopajo nujno zaradi največjih proračunov, ampak zaradi načina razmišljanja vodstva. Izpostavila je tri ključne stvari, ki jih počnejo najbolj napredna podjetja: vodje sami uporabljajo AI in s tem dajejo zgled zaposlenim, podjetja ne dodajajo AI le na obstoječe procese, ter učinke uporabe umetne inteligence tudi konkretno merijo.
“Najslabše je, če se ne pogovarjamo.”
Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je na dogodku odprla še vprašanja o prihodnosti demokracije, zaupanja in sodelovanja v družbi. Opozorila je na podatke o eroziji demokracije po svetu ter izpostavila, da mladi danes pogrešajo jasne odločitve in vizijo prihodnosti, kar ustvarja prostor za skrajnosti. Razmislek o sodelovanju je povezala tudi z zdravstvenim sistemom, kjer po njenem mnenju brez sodelovanja politike ne bo mogoče izpeljati nujnih reform: “A si vi predstavljate rešiti zdravstveni sistem brez sodelovanja pozicije in opozicije?” Poudarila je, da zdravstvo presega politične mandate in ideološke delitve, saj “zdravstvo daje dostojanstvo ljudem in omogoča kakovostno življenje.”
Kaj pa je o prihodnosti povedala umetna inteligenca?
Kot se za dogodek o umetni inteligenci spodobi, smo na AmCham Poslovnem zajtrku uporabili tudi AI orodje Boardroom znotraj platforme AIatWork, s katerim smo vprašanja sodobnega časa naslovili skozi perspektivo največjih mislecev zgodovine pa tudi najbolj uspešnih podjetnikov današnjega časa. Udeleženci so lahko spremljali, kako bi na vprašanje »Kaj je demokracija?« s pomočjo umetne inteligence odgovarjali Platon, Thomas Jefferson in Jean-Jacques Rousseau. Jefferson je poudaril, da demokracija brez izobraženega ljudstva ne more obstati, Platon je opozoril na nevarnost politike, ki zgolj sledi željam množice, Rousseau pa je izpostavil pomen skupnosti, sodelovanja in skupne odgovornosti za prihodnost družbe. AI verzija Niklasa Zennströma pa je na primer predlagala, da prihodnost ne pripada le razvijalcem umetne inteligence, temveč predvsem ljudem, ki znajo tehnologijo povezati z realnim okoljem:
- Ne čakajte na prekvalifikacijo.
- Najbolj iskani ne bodo razvijalci modelov, ampak ljudje, ki razumejo posel in tehnologijo.
