Stvari se ne bodo zgodile čez noč, sprememba zdravstvenega sistema je proces, ki zahteva svoj čas. Pomembno pa je, da se ljudje in odločevalci zavedajo odgovornosti, in da se v zdravstveni sistem vpelje boljše vodenje, prenos dobrih praks in informacijskih rešitev, ki bi močno olajšale in optimizirale delo. To je bilo eno izmed glavnih sporočil tokratnega AmCham Poslovnega zajtrka, kjer smo govorili o slovenskem zdravstvenem sistemu in poslušali dobre prakse iz tujine.

AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja je v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske organizirala AmCham Poslovni zajtrk z naslovom “Slovensko zdravstvo na prelomnici. Kako ohraniti vzdržen, solidaren in dostopen zdravstveni sistem?” Gostje zajtrka, s katerimi se je pogovarjala Jadranka Jezeršek Turnes, Kontekst svetovanje, in svetovalka AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja, so bili red. prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Rudy Douven, zdravstveni ekonomist in svetovalec pri Netherlands Bureau for Eonomic Policy Analysis in na Univerzi Erasmus v Rotterdamu, ter Igor Schoonbrood, svetovalec Univerzitetnega medicinskega centra v Maastrichtu – Maastricht UMC+.

Igor Masten je dejal, da imamo v Sloveniji problem pomanjkanja denarja in način, kako bomo zagotovili denar v sistem, ni v tem, da dvignemo prispevke, ampak je potrebno rešiti podzavarovanost slovenskega prebivalstva. Zakonodajo je potrebno spremeniti tako, da bi širši populaciji zagotovili več možnosti zdravstvenega zavarovanja, kar bi pomenilo, da bi večjo vlogo prevzele tudi zasebne zavarovalnice. Izpostavil je tudi težave, da velik del prebivalstva, ki naj bi imel prost dostop do zdravstvenih storitev, zaradi čakalnih vrst le-tega ne dobi. Čakalne vrste so tiste, ki povzročajo veliko finančnih stroškov.

Rudy Douven je povedal, da je imela Nizozemska do leta 2000 podobne težave kot jih ima Slovenija, potem pa so se odločili, da se lotijo sistema regulirane konkurence, kjer vlada postavlja okvirje, zavarovalnice pa dobijo več pogajalske moči. Najprej so v sistem vložili veliko denarja, povečali delež BDP-ja, ki ga vlagajo v zdravstvo, da so se znebili čakalnih vrst, nato pa so izvedli zdravstveno reformo, kjer so zavarovalnice dobile pomembnejšo vlogo. “Imeli smo dobrega ministra za zdravstvo, ki je razumel sistem, in je dobro sodeloval z ministrom za finance. Celotno gospodarstvo je bilo prepričano, da je sistem dober, in je zadeva stekla,” je povedal zdravstveni ekonomist.

“Ljudje so si lahko sami izbrali zavarovalnico, ki jim je zagotovila najboljše zdravstvene storitve, bolnišnice pa so tekmovale med seboj za pogodbe z zdravstvenimi zavarovalnicami. Zdaj imajo bolnišnice več avtonomije, v sistem je prišlo tudi več zasebnih bolnišnic, vlada ima nad vsem skupaj nadzor, za upravljanje pa so pomembne tudi zavarovalnice. To je povečalo učinkovitost in znižalo stroške v bolnišnicah,” je povedal Duven. Igor Schoonbrood je ob tem povedal tudi, da imajo v državi administrativne centre, kjer se lahko pacienti odločijo, katero zavarovalnico in bolnišnico si lahko izberejo glede na svoje potrebe.

Schoonbrood, ki je svetovalec Univerzitetnega medicinskega centra v Maastrichtu, je povedal, da so v njihovi bolnišnici pred osmimi leti začeli s programom učinkovitosti, kjer so se lotili boljšega upravljanja bolnišnice. Vsem zaposlenim so zagotovili izobraževanje za učinkovitost. “Začeli smo počasi, od spodaj navzgor, in se odločili, da v središče postavimo pacienta. Ni važna samo oskrba, ampak tudi, kako se pacient pri nas počuti. Veliko stvari merimo in se trudimo izboljševati, pravzaprav smo postali že podjetje,” je povedal Schoonbrood in dodal, da je učinkovitost postala pomembna kategorija.

Povedal je, da sredstva za določene projekte iščejo tudi na trgu, delno jih dobijo od univerz oz. vlade, delno pa od zavarovalnic. Podpirajo tudi javno-zasebna partnerstva in delajo s številnimi dobavitelji, saj vsega ne bi zmogli sami. Tudi Douven je dodal, da so na Nizozemskem podjetjem dali več prostora, da vstopijo v sistem.

Igor Masten je ob tem dodal še, da moramo v Sloveniji preiti na celovito obravnavo bolnikov od preventive do post-medicinske nege, tako z vidika stroškov kot s humanega vidika. Dodal je še, da je tukaj pomembna tudi vpeljava boljšega vodenja, prenos dobrih praks, informacijskih rešitev, ki bi močno olajšale delo. “Veliko rešitev v gospodarstvu je, ki se lahko implementirajo v zdravstvo,” je povedal Masten in dodal še, da ni dobro, da je v Sloveniji glavni vir financiranja BDP, saj “nočemo, da bi bil zdravstveni sistem posledica cikličnega gibanja gospodarstva. Tudi če je recesija, bi radi imeli dostop do zdravstvenih storitev“.

Kot ključna poslušalca sta se predstavila mag. Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola, ki je povedal, da je slovenski zdravstveni sistem dober, a da se lahko tudi izboljša. “Na Nizozemskem so dobro organizirani, v skladu z njihovo ekonomsko logiko. Želeli smo primerjati našo bolnišnico s primerljivo bolnišnico na Nizozemskem in smo ugotovili, da je tam zaposlenih enako število ljudi, torej je učinkovitost enaka,” je povedal Nardin, strinjal pa se je, da nastane problem, ko zmanjka denarja. Dodal je še, da je potrebno urediti notranje procese in logistiko, saj je to sistem, ki v Sloveniji zelo peša.

Dr. Tina Bregant, nevropediatrinja iz zavoda CIRIUS Kamnik je povedala, da je pri nas največja težava prepad med teorijo in prakso. “Rešitev je v opolnomočenju bolnikov, hkrati pa poudarjanje, da so za svoje zdravje odgovorni sami. Treba je začeti pri otrocih, imamo pa tudi kratkoročne ukrepe, ki jih lahko začnemo izvajati takoj. Prvi ukrep bi lahko bil ta, da bi ljudi opomnili, da stvari niso zastonj, in da bi uvedli neko minimalno participacijo, saj bi tako razmislili. Ljudje z odločanjem dobijo tudi odgovornost in ko nekaj plačajo, lahko v zameno tudi zahtevajo. Druga rešitev pa je sprememba zakonodaje, vzpostaviti je potrebno tako okolje, kjer se meri tudi kakovost dela,” je povedala Bregantova in ob tem opozorila, da zdravniki pogosto nimajo interesa, da bi se merila njihova učinkovitost in se upravičeno bojijo priznati napake, saj zakonodaja določa, da so zanje, tudi kadar so le-te nenamerne, kazensko odgovorni.

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Galerija fotografij je dostopna na našem Facebook profilu.

 

Igor Masten o težavah financiranja zdravstvenega sistema 

 

 

Igor Schoonbrood: Bolnišnice moramo voditi kot podjetja

 

 

Rudy Douven o reformi nizozemskega zdravstvenega sistema