AmCham Poslovni zajtrk, torek, 6. maja, hotel Slon, Ljubljana

AmCham Poslovni zajtrk je bil tokrat v celoti posvečen izjemno pomembni temi TTIP – »Transatlantic Trade and Investment Partnership«, najpomembnejšem prostotrgovinskem sporazumu in investicijskem partnerstvu o katerem tečejo intenzivna pogajanja med EU in ZDA.

Posebni gostji AmCham Poslovnega zajtrka sta bili:

Elena Bryan, višja predstavnica za trgovino misije ZDA pri Evropski uniji, ki ima po navedbah AmCham EU pomembno vlogo pri pogajanjih in odličen pregled na področju TTIP

in

Nj. Eksc. dr. Anna Elisabeth Prinz, veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji

Pogovor je vodil Luka Vesnaver, Direktor Svetovanje – Transakcijske storitve, PwC

Častni govornici sta ob koncu dogodka prav tako prisluhnili aktivni razpravi predstavnikov slovenskega gospodarstva, države in kandidatov za evropske poslance in tujimi diplomati.

Ob koncu razprave in ob vsem slišanem so slovenski gospodarstveniki in ostali udeleženci preko glasovanja izrazili svoje mnenje, da bodo pogajanja uspešna in bo TTIP sprejet in sicer z 71% ZA in 29% proti.

Sporočilo, ki ga je podala Elena Bryan med drugim poudarja: »Če »Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo« uspe, bo to spremenilo pravila igre za posameznika, podjetja, Slovenijo, EU, ZDA in svet. TTIP pomeni višjo gospodarsko rast, nova delovna mesta, manj birokracije, ukinitev carinskih dajatev in povečanje izvoza. TTIP omogoča tudi enotne produkte in storitve za trg, ki v tem trenutku ustvarja 4 trilijone medsebojne trgovine, dolgoročno pa za cel svet. Povprečnemu evropskemu gospodinjstvu bi se letno prihodki povečali za 545 €. S poenotenjem standardov bodo podjetja dodatno zniževala stroške.«

To je le nekaj koristi, ki jih prinaša sporazum, o dilemah, ki jih prinaša ta zgodovinski sporazum, pa so podrobneje spregovorili Nj. Eksc. dr. Anna Elisabeth Prinz ter kandidatki za evropski poslanki Mojca Kleva Kekuš in Darja Radič. Izpostavili so predvsem vprašanja transparentnosti, kvaliteta hrane, kmetijstvo, zdravstvo, varnostnimi in okoljevarstvenimi standardi.

»Sem pogajalka in ne regulator«

Elena Bryan, višja predstavnica za trgovino misije ZDA pri Evropski uniji, je pojasnila: »Vsekakor je TTIP velik projekt za obe strani. Ideja se je sicer pojavila že 20 let nazaj, vendar takrat še ni bilo pogojev za tak sporazum. V tem času pa teče proces pogajanj med ZDA in EU, da dva enakovredna partnerja poiščeta skupni jezik za uresničitev največjega trgovinskega sporazuma, ki ga do sedaj še ni bilo na svetu. Vsekakor to ni enostavno in obema stranema predstavlja izziv za pogajanja predvsem pri ohranjanju vsaka svojih visokih standardov, ki jih imata obe pogajalki na posameznih področjih. Cilj sporazuma TTIP je, da prinese ugodnosti in koristi za obe strani, ki so nova delovna mesta, več mednarodne trgovine in gospodarska rast. Pomemben element TTIP je, da je lahko podprt od politike na obeh straneh luže.

Prav tako je Elena Bryan predstavila štiri pomembna področja TTIP:

1. Liberalizacija proizvodov in storitev;

2. Doseganje visokih standardov v investicijskih sporazumih;

3. Doseganje visokih standardov in poenotenje regulativnih sistemov: kjer obstaja velika diverzifikacija na obeh straneh, saj ima vsaka stran svoj samostojni razvoj regulativnih sistemov, zato prihaja do regulativnih ovir sporazuma in iščemo rešitve.

4. Skupne aktivnosti in priprava skupne strategije.

»Vsekakor delamo na tem, da skupaj dvignemo standarde, da se najdemo in poiščemo skupni jezik, obenem pa ohranimo fokus na tem kako zadržati visoke standarde za produkte in storitve, ki jih ljudje pričakujejo,« je povedala in še pojasnila: » Sem pogajalka in ne regulator. Vsak opravlja svojo nalogo, vendar delujemo skupaj za uresničitev sporazuma.«

»ZDA na primer namočijo piščance v kloridno raztopino. Mi namakamo svoje otroke v bazene s to raztopino. Najti moramo področja, kjer pa se lahko uskladimo.«

Nj. Eksc. dr. Anna Elisabeth Prinz, veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji, je pojasnila prednosti, ki jih vidi v TTIP: » V evropski avtomobilski industriji vlada močna konkurenca in prav tu vidim velike prednosti v sporazumu TTIP. V TTIP zato vidim praktične vidike. Imam listo 12 prednosti oz. koristi tega sporazuma. Gledati moramo na prihodnost. Posebej bi opozorila, da moramo biti zelo pozorni na področja električne mobilnosti, nanotehnologije oz. novih tehnologij.

Na vprašanje voditelja Luka Vesnaverja, PwC o različnih perspektivah ZDA in EU na prednosti in dileme TTIP sporazuma, je Nj. Eksc. dr. Anna Prinz odgovorila, vidi največjo težavo sporazuma v usklajevanju kvalitete hrane in standardov na področjih, ki zadevajo poljedelstvo, kmetijstvo in okoljevarstvo: »Hočem povedati, da v ZDA na primer namočijo piščance v kloridno raztopino. Mi namakamo svoje otroke v bazene s podobno raztopino. Je pa res, da se nam zdi to pri hrani nesprejemljivo. Vse skupaj je dejansko eksperiment. Strinjam pa se, da moramo najti področja kjer pa se lahko srečamo in uskladimo.«

»Tudi solata, pakirana v vrečkah, je oprana v kloridu.«

Elena Bryan je na to odgovorila: »Ali ste vedeli, da je pri vsaki solati, ki jo kupite pakirano v vrečki, vrečka oprana s kloridom? Poudarjam, da je za dobro razvit sistem nujno pomembna in potrebna diskusija. Na koncu je dejansko največji izziv najti način kako v zadevah, ki so obema stranema res pomembne, najti skupni jezik. Zato smo na obeh straneh fokusirani na to kaj je potrebno narediti, da se prilagodi zakonodaja in regulacija.«

Možnost konfliktov, če vlade ne bodo mogle odločati samostojno

Nj. Eksc. dr. Anna Prinz izpostavila še dva problema, ki jih v TTIP vidi Nemčija:

1. Zaščita investicij

2. Možnost političnih odločitev posamezne države – kar je podprla z nemškim primerom takega problema: po nesrečnem dogodku v Fukušimi je bila politična odločitev Nemčije, da se ustavijo gradnje jedrskih elektrarn kar lahko v primeru sprejetega TTIP privede do resnega konflikta, saj se pojavi vprašanje ali vlada o takih zadevah še vedno lahko odloča samostojno ali pa bo to sugerirano oz. zahtevano. Tu ne gre le za politični manever, temveč tudi za zaščito. Rabimo hitre odločitve v takšnih industrijah.

3. Kako naj zahteve TTIP združimo v svoj parlament – ne glede na to ali smo Francozi, Slovensci, Nemci.

4. Dvomi v javnosti – ne morejo prebrati celotnega programa TTIP in se sprašujejo kako lahko sodelujejo pri odločitvah.

Dvome moramo »stresti na mizo«

Elena Bryan je na izpostavljene dileme in opozorila na šibkosti in nevarnosti TTIP odgovarjala: »Že pred pogajanji smo bili odločeni, da moramo vse dvome »stresti na mizo«. V ZDA veliko govorimo zaščiti investitorjev in smo razvili model zaščite za investitorje, kar pomeni visoke standarde v investicijskih sporazumih. Prav tako smo zapisali, kaj tak sporazum pomeni za investitorje. Najprej pa smo definirali osnovne standarde ter določili finančne kazni za prestopke. Poudarek smo namenili tudi etičnemu ravnanju in pa odločitvi, da bodo prav vsi postopki, rezultati, dileme, provizije in procesi pogajanj javni.«

»V ZDA imamo velik interes, da bi združili obe gospodarstvi. Moram pa povedati, da je potrebno upravljati s pričakovanji kar pomeni, da se ne zanašajte na to, da bi TTIP lahko rešil davčne situacije posamezne države,« je poudarila.

Zakaj naj majhno državo Slovenijo zanima TTIP?

Mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija, je govornici vprašala, zakaj naj majhno državo Slovenijo zanima TTIP in zakaj je TTIP pomemben za slovenska podjetja.

Nj. Eksc. dr. Anna Prinz je bila kratka in jedrnata: »Zaradi bodočnosti posameznih industrij. Bolj boste povezani z globalnim trgom in znižali boste stroške.«

Elena Bryan se je strinjala z nemško veleposlanico in poudarila: »TTIP pomeni direktni izvoz iz EU v ZDA in obratno. Pomembno se je vključiti v celotno verigo ponudnikov na globalnem trgu. Morda ne vidite direktnega efekta, toda biti člen v takšni verigi, je pomembno za gospodarstvo male države.«

TTIP vpliva na korporacije in prav tako na srednja in mala podjetja

Evropska poslanka mag. Mojca Kleva Kekuš je opozorila, da imajo v evropskem parlamentu občutek pomanjkanje transparentnosti omenjenega sporazuma in ocenjujejo, da pogajanja potekajo za zaprtimi vrati. Sprašujejo se, kdaj bodo dosegljivi dokumenti. Zaradi pomanjkanja transparentnosti se je pojavilo tudi pomanjkanje zaupanja in se sprožajo (morda neutemeljene) govorice. Zato je pozvala Eleno Bryan, da naj bodo pri pogajanjih odprtega duha in javnosti posredujejo več informacij o samem sporazumu TTIP in tudi o rezultatih pogajanj. »Za Slovenijo je pomembno, da se zavedamo, da sporazum ne bo vplival le na korporacije, temveč tudi na srednja in mala podjetja,« je še poudarila mag. Kleva Kekuš.

Elena Bryan se je zahvalila za vprašanje o transparentnosti in dodala, da v nobenem drugem pogajanju in sporazumu ne bodo več naleteli na tolikšno stopnjo transparentnosti kot je prisotna tu. Zelo se trudimo za to.

Izpostavila je: »Pogajalci na obeh straneh razumeta potrebe in pomembnost vpletenosti deležnikov – vsi morajo biti vpleteni v proces in potrebujemo povratne informacije od vseh. Zato vsakokrat med pogajanji odpremo vrata tudi za vso zainteresirano javnost, in po navadi pride do 400 ljudi – deležnikov, da predstavijo svoje interese, dileme, predloge. Prepoznali smo pomembnost TTIP ne samo kot potrebno, temveč tudi kot uporabno dodano vrednost.«

Nataša Goršek Mencin, stalna predstavnica EU komisije v Sloveniji, je izrazila veselje, da se je organiziral dogodek, kjer se je izpostavila pomembnost dialoga o pogajanju o TTIP, saj po njenem prepričanju, v Sloveniji še ni bilo takšnih diskusij. Sama je povedala, da si prizadevajo za dvig osveščenosti o TTIP v Sloveniji in poudarila, da bodo na koncu sporazum morale potrditi posamezne vlade in evropski poslanci, zato je pomembno, da se debata razvije v posameznih državah članicah, mnenja pa pridejo v Bruselj.

EU in ZDA bosta našli skupno pot

Darja Radič, MBA, je povedala, da bi, če bi bila izvoljena v evropski parlament podprla sporazum, ker je prepričana, da ga Slovenija potrebuje za dvig konkurenčnosti, porast ustvarjanja novih delovnih mest. Opozorila pa je na nekatere probleme, o katerih se moramo pogovoriti, da ohranimo visoke standarde, ki jih imamo na obeh straneh. Posebej je poudarila, da morajo biti mehanizmi zaščite investitorjev zelo natančno definirani. Prepričana pa je, da bosta EU in ZDA našli skupno pot.

Oglejte si galerijo fotografij s tega dogodka in všečkajte našo Facebook stran TUKAJ

Pokrovitelj: