"Najboljši smo, ko se povezujemo v okolju zaupanja, spoštovanja in dostojanstva. Takrat smo inovativni, ustvarjamo in takrat lahko spreminjamo tok zgodovine. In takrat lahko tehnologijo dodobra izkoristimo in jo uporabimo v svoj prid,« je bilo glavno sporočilo AmCham Business Leaders Club zajtrka.
Na AmCham Business Leaders Club zajtrku z naslovom Sooblikovanje (digitalne) prihodnosti dela: kako premostiti razkorak med ljudmi in tehnologijo? smo gostili Patricka D. Cowdena, ustanovitelja Beyond Leadership, Tino Mendelson, principal podjetja Deloitte Consulting, Tamaro Pavasović Trošt, docentko na Katedri za mednarodno ekonomijo in poslovanje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Alexandra Plekhanova, namestnika direktorja za raziskave Evropske banke za raziskave in razvoj. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, se je z gosti pogovarjala o tem, kaj avtomatizacija, strojno učenje in umetna inteligenca pomenijo za današnjo delovno silo, kakšen učinek bo imela tehnologija na službe, veščine in plače, in kako se lahko podjetja najbolje pripravijo na trajnostno prihodnost. Govorili so tudi o veščinah in kompetencah prihodnosti in o tem, kako jih najbolj osvojiti.
Govorci na AmCham Business Leaders Club zajtrku so se spraševali, kakšna je prihodnost odnosa med ljudmi in tehnologijami, ter ali se bomo ljudje lahko prilagodili spremembam, ki smo jim priča danes. "O tem poteka živahna razprava. Eni pravijo, da se je potrebno prilagoditi spremembam, drugi pa trdijo, da se spremembe dogajajo s preveliko hitrostjo in zato se ljudje ne bomo mogli prilagoditi," je povedala Tamara Pavasović Trošt, in dodala, da zaradi hitrosti sprememb prihaja do izgube človeških stikov. "Izgubljamo povezave, ki jih kot človeška bitja potrebujemo, in zato prihaja do težav kot so težave s koncentracijo, težav s spanjem, preobremenjenosti. Kot človeška bitja potrebujemo človeški stik, umetna inteligenca tega ne more nadomestiti," je še povedala.
Tehnologija prinese veliko dobrega, a ne pozabimo na človeške stike
Tina Mendelson iz podjetja Deloitte Consulting je povedala, da se v njihovem podjetju veliko ukvarjajo z vprašanjem, kako se podjetja, njihove stranke, prilagajajo umetni inteligenci in tehnologiji. Dejala je, da se s podjetji ves čas sprašujejo, če imajo dovolj časa ali so v bitki s časom proti digitalni transformaciji. "Kot svetovalno podjetje smo morali biti ves čas korak pred drugimi, zato so vprašanja talentov in kako jih usmerjati že nekaj časa v središču našega dela. Velika sprememba se je zgodila z milenijsko generacijo, saj so pripadniki te generacije prinesli nove vrednote, mi pa smo se morali z njimi začeti drugače ukvarjati, jih motivirati in z njimi sodelovati. Morali smo začeti uporabljati tehnologijo," je povedala. "Tehnologija je prinesla veliko dobrega, a ne smemo pozabiti na človeške stike. Umetna inteligenca nam lahko pokaže, kdo smo in kaj človeški stiki pomenijo. Zavedajmo se, kaj nam lahko tehnologija dobrega prinese, in to uporabimo v odnosih," je še dodala Mendelsonova.
Ob tem je povedala še, da se je potrebno spraševati, kako lahko tehnologija in umetna inteligenca pomagata ljudem in ne obratno. "Kako mi bo umetna inteligenca pomagala, da bomo rešili problem? Če imamo samo tehnologijo, ne pa tudi človeškega doprinosa, zadeva ni uporabna. Še vedno potrebujemo ljudi, da izpeljejo zadeve," je dodala. "Ljudje moramo poskrbeti za svoje mehke veščine. Empatija, medsebojno razumevanje, različnost mnenj in različnost ljudi. Če to ozavestimo in ponotranjimo, bomo lahko reševali probleme. Ko bomo kot družba prišli do te stopnje, bomo pripravljeni tudi na vse, kar prinaša tehnologija," je še dodala.
Prilagajati se spremembam in ohranjati človeški stik
"Najboljši smo, ko se povezujemo. Takrat smo inovativni, ustvarjamo in takrat lahko spreminjamo tok zgodovine," je povedal Patrick D. Cowden. "Potencial medsebojnega povezovanja, skupaj s podjetji in vladami po vsem svetu, to bi moralo biti vodilo za vse nas. Moramo najti način, kako se združiti in kako sodelovati, da bomo še bolj prosperirali," je povedal Cowden in dodal, da se stvari v današnjem svetu dogajajo tako hitro, da izgubljamo stik s sabo in med seboj, izgubljamo vrednote. "Treba je najti način, kako se prilagoditi spremembam in obenem ohraniti človeški stik. Če samo hitimo, izgubljamo. Če bi našli način, kako ekipe in skupine povezati med seboj v okolju zaupanja, spoštovanja in dostojanstva, obenem pa slediti razvoju tehnologije, je to prihodnost, h kateri se splača stremeti," je še dodal. "Ne voditeljstvo, prijateljstvo je pravi ključ," je še povedal ustanovitelj podjetja Beyond leadership in dodal, da je zadnjih 50 let veljalo, da morajo liderji voditi z distance. "A temu ni tako, denar ni najbolj pomembna stvar. Ko pogledamo nazaj, štejejo samo odnosi, in v to je potrebno vlagati". "Ne umetna inteligenca (AI – artificial intelligence), ampak človeški odnosi (HI – human interaction). Tehnologija mora delati za nas in ne mi za tehnologijo," je še dodal.
"Včasih smo se učili, da smo lahko delali, danes pa delamo, da se tako učimo," je povedala Mendelsonova. "Odnos med ljudmi in tehnologijo je pomemben, o tem moramo razmišljati, a obenem ne pozabiti na empatijo in vključevanje. Prepoznavanje vsakega posameznika in omogočanje mu, da se razvija v organizaciji, to mora biti cilj vsakega podjetja," je dodala Mendelsonova. Cowden je ob tem dodal še, da ne smemo pozabiti, kdo smo, in tega deliti z drugimi ljudmi. "Ne rabimo govoriti o tehnologiji, na koncu je samo ljubezen tisto, kar šteje," je dodal.
Celotni posnetek AmCham Business Leaders Club zajtrka si lahko ogledate TUKAJ.
Slike z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.
AmCham Business Leaders Club zajtrk je bil uvodni del poslovnega dela Blejskega strateškega foruma, Business Bled strategic forum, katerega ponosni partner je bil letos AmCham Slovenija. Poslovni del foruma z naslovom "Prihodnost dela" je v ospredje postavil vprašanja o razvoju novih oblik dela in njihovem vplivu na delavce, podjetja, gospodarstvo ter družbo. Poleg AmCham Business Leaders Club zajtrka so potekali še paneli "Premagajmo ločnico: človeški možgani in umetna inteligenca", "Prehod iz fizične v digitalno družbo" in "Svetle in temne plati hiperpovezanega sveta".