Predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev zaradi dodatnih pretresov in obremenitev gospodarstva onemogoča zagotavljanje družbe blaginje, kar pa je naš skupen cilj. Gospodarstvo je že večkrat poudarilo, da si želi biti enakovreden sogovornik pri pripravi premišljenih in dolgoročnih ukrepov.
Predstavniki gospodarstva smo bili, smo in še bomo solidarni do vseh, ki so bili prizadeti v poplavah. Zavedamo se in tudi sami občutimo, da je stiska ljudi, ki so bili prizadeti v poplavah huda. Menimo pa, da so nekatere rešitve v predlogu Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev nesprejemljive za zagotavljanje konkurenčnega gospodarstva in prihodnosti družbe blaginje.
Ob proračunskih virih in evropskih sredstvih bo v proračunski sklad največ prispevalo ravno gospodarstvo. Podpirali smo solidarnostni prispevek, ki ga je vlada predlagala v okviru interventnega zakona, in podjetja so samo v prvih 14 dneh po poplavah dobrodelnim organizacijah nakazala več kot 12 milijonov evrov. Z roko v roki so sodelavke in sodelavci pomagali drug drugemu, pomagala pa so si tudi podjetja med seboj. Obrtniki in podjetniki so svojo mehanizacijo in zaposlene nesebično ponudili za pomoč na vseh koncih Slovenije. Zdajšnjemu dvigu davka od dohodkov pravnih oseb prihodnje leto in v letu 2025 iz 19 na 21 odstotkov, do leta 2028 pa še za odstotno točko več, pa ostro nasprotujemo. Čeprav naj bi bil dvig začasen, smo zaradi preteklih izkušenj z zasilnimi fiskalni dvigi, ko po pretečenem obdobju ni prišlo do obljubljenega znižanja davčne osnove, do tega predloga skeptični.
Za gospodarstvo je ključnega pomena tudi močan bančni sektor. Žal pa bo predlagani davek na bilančno vsoto bank in hranilnic iz predloga Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev negativno vplival na kreditno aktivnost in odpornost bančnega sistema. Na kreditiranje in odpornost slednjega bo imela obdavčitev bilančne vsote dolgoročne negativne posledice, poleg tega pa želimo poudariti, da ustvarjeni dobiček bank prispeva h kapitalski krepitvi, saj v velikem deležu ostaja v bankah in hranilnicah, in torej ni izplačan v obliki dividend, s čimer se ohranja sposobnost kreditiranja.
Sanacija in obnova po poplavah sta kompleksna projekta, ki zahtevata multidisciplinaren pristop, sodelovanje in dialog vseh deležnikov ter identifikacijo prioritetnih področij. Pristop, ki ga je ubrala vlada, razveljavlja ali dopolnjuje 21 zakonov, in vsebuje najrazličnejše člene – med drugim kot prioriteto navaja tudi tretjo razvojno os. Zavedamo se, da je gradnja slednje potrebna za celovit razvoj države, hkrati pa opozarjamo na dejstvo, da gre že za dve desetletji staro prizadevanje. Tak in podobni projekti, kot je, na primer, tudi investicija v 5-G omrežje, niso neposredno povezani s po-poplavno. Zato še enkrat pozivamo k identifikaciji in jasni opredelitvi prioritetnih nalog, vezanih na sanacijo po naravni nesreči.
Ekonomski izračuni vzbujajo pomisleke glede fiskalnega pristopa vlade, saj kažejo, da bi predlagano povečanje davkov lahko preseglo potrebna sredstva za odpravo škode, povezane s poplavami, in se namesto tega uporabilo za financiranje proračunskega primanjkljaja. Te skrbi še povečuje dejstvo, da je bil javni dolg v prvih treh četrtletjih letošnjega leta najvišji v zadnjem času.
Ob pretresih in nepredvidljivem okolju slovensko gospodarstvo izgublja na konkurenčnosti. Zaradi volatilnih sprememb vlagatelji ne vedo, kaj pričakovati ob poslovanju v Sloveniji, in se zato posledično odločijo za delovanje v drugih državah s stabilnejšo davčno politiko. Slovensko gospodarstvo je poleg tega v primerjavi z drugimi državami srednje in vzhodne Evrope nadpovprečno obremenjeno z davki. Dodatne obremenitve prihajajo iz najrazličnejših koncev, med drugim tudi iz sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), preobrazbe dodatnih zdravstvenih prispevkov v obvezne in uvedbe novih davkov za kritje stroškov novo sprejetega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Verjamemo, da je konkurenčnost gospodarstva z novimi ukrepi ogroženo s tem pa tudi družba blaginje.
Avgustovske poplave so bile nedvomno katastrofalna naravna nesreča v zgodovini samostojne Slovenije. Krizno obdobje je čas, da stopimo skupaj in kolektivno dorečemo najoptimalnejše korake za prihodnost naše države. Zato si želimo krepitve kulture dialoga in sodelovanja.