Trend, da mladi talenti pogledujejo proti tujini, saj jih izgubljamo zaradi boljšega davčnega okolja, v Sloveniji žal ne upada. Zato AmCham Slovenija in delovne komisije podpirajo uvedbo socialno-razvojne kapice in njeno postavitev na mejo 4.500 evrov bruto plače.
V Sloveniji je še vedno močno prisotno pravilo uravnilovke. S tem država pogosto izgublja visoko izobraženo delovno silo, visoko kvalificirana delovna mesta in pomembne razvojne centre. AmCham delovne komisije zato podpirajo predloge Strateškega sveta za debirokratizacijo pod vodstvom Ivana Simiča, katerih del je tudi uvedba socialno-razvojne kapice. Vendar pa ob tem opozarjajo, da je meja socialno-razvojne kapice postavljena previsoko – na 6.000 evrov, in se zavzemajo za to, da je postavljena nižje, na 4.500 evrov.
To bi namreč spodbudilo zaposlovanje visoko izobraženih kadrov – inženirjev, profesorjev, zdravnikov, razvojnikov, itd, ki prinašajo dodano vrednost in pomembno vplivajo na razvoj. Aktualna postavitev na 6.000 evrov zajema zgolj menedžerski razred, prava višina socialno-razvojne kapice pa je ključnega pomena, saj ne želijo, da je kapica uvedena le za management, ampak, da zajame predvsem ustvarjalni in razvojni del delovnih mest.
Minister za finance Andrej Šircelj je na marčevskem AmCham Poslovnem zajtrku povedal, da je Svet vlade za debirokratizacijo predlagal kar nekaj ukrepov, med njimi tudi uvedbo razvojne kapice. “Večina držav ima kapico na pokojninskem področju, manj na zdravstvenem. V Sloveniji imamo maksimalno določeno pokojnino, nimamo pa določenih maksimalnih prispevkov, ki se jih plačuje za pokojninsko zavarovanje,” je povedal minister in dodal, da je pri socialno-razvojni kapici pomembna stopnja pravičnosti ter da upa, da jim bo tokrat uspelo uvesti zgornjo mejo omejitve prispevkov.
AmCham Komisije, ki delujejo v okviru AmCham zagovorništva in zastopajo glas poslovne skupnosti za boljše življenjsko in poslovno okolje v Sloveniji, močno podpirajo uvedbo socialno-razvojne kapice, ki naj bo socialna, pravična in z namenom, da v Sloveniji ne le obdržimo najboljše kadre, ampak pritegnemo tudi nove. Uvedbo socialno-razvojne kapice so komisije opredelile kot enega najpomembnejših ukrepov za razvoj in izhod iz krize ter poudarile, da je ta ukrep pomemben tako za pridobivanje novih investicij, kot tudi da obdržimo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, obdržimo talente in pritegnemo tudi mednarodne strokovnjake.
V treh AmCham Komisijah – za spodbujanje investicij, za prihodnost dela in izobraževanja ter v finančni komisiji se strinjajo, da na tovrstni ukrep čakamo predolgo in s tem zamujamo pomembne priložnosti. Spričo ponovnega oživljanja gospodarstva je skrajni čas, da se socialno-razvojna kapica tudi uvede.
Za uspešno prihodnost je uvedba socialno-razvojne kapice nujna
“Če želimo postati konkurenčni in resnično pridobivati investicije, ki bodo omogočale delovna mesta za vodilne strokovnjake na primer v farmaciji, industriji, storitvah in informacijsko-komunikacijski tehnologiji, je uvedba socialno-razvojne kapice nujna, saj drugače vse okoliške države pridobijo investicije v omenjenih sektorjih. Zaradi previsokih stroškov dela pa o prestavitvi razvojnih centrov v okoliške države žal razmišljajo tudi slovenska podjetja,” je povedala Nevenka Črešnar Pergar, direktorica, NP Consulting, in sopredsedujoča AmCham komisiji za spodbujanje investicij
Sanja Savič, vodja oddelka pravnega svetovanja, PwC v Sloveniji, in sopredsedujoča AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja, je povedala: “Slovenija se nahaja v elitni družbi držav z največjim človeškim kapitalom. Uvedba socialno-razvojne kapice je temeljni postulat za ohranjanje visokokvalificiranih delovnih mest v Sloveniji in posledično izboljšanje konkurenčnosti v mednarodnem merilu.”
Žiga Vižintin, svetovalec uprave, Pokojninska družba A, sopredsedujoči AmCham Finančni komisiji, pa je dodal še: “Delovna mesta z visoko dodano vrednostjo so posledično tudi dobro plačana. Teh si zagotovo želimo v Sloveniji čim več in trenutno nastopi pri teh delovnih mestih težava, da čim pridemo malo nad povprečno plačo se davčna obremenitev zaposlenih in delodajalcev skokovito poveča. Če nočemo postati proizvodna država minimalnih plač moramo prilagoditi naše davčno okolje, da bo zadržalo in pritegnilo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter se usmeriti v razvojne in storitvene dejavnosti, ki so tudi s trajnostnega vidika veliko prijaznejše do okolja in širše družbe.”