Kljub temu, da je zdravstvena kriza Slovenijo prizadela, pa so obeti za prihodnost optimistični, so se strinjali sogovorniki na AmCham Poslovnem zajtrku. “Država je v dobri kondiciji in imamo možnost, da ponovno dobro zaženemo gospodarstvo,” je povedal gospodarski minister, Blaž Brodnjak pa je dodal, da je Slovenija pred zgodovinskimi priložnostmi, saj se globalne karte na novo delijo.

Rdeča nit prvega letošnjega AmCham Poslovnega zajtrka, ki je zaradi trenutnih razmer potekal na daljavo, je bilo okrevanje gospodarstva po epidemiji in obeti za prihodnost. V razpravi so sodelovali Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Nevenka Kržan, partnerka v podjetju KPMG, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija, ter Susan K. Falatko, vršilka poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji. V razpravi, ki jo je povezoval Jaka Repanšek, ustanovitelj RePublisa in sopredsedujoči AmCham Komisiji za intelektualno lastnino, so se sogovorniki vprašali, ali smo v začetku letošnjega leta priča boju za preživetje ali začetku renesanse gospodarstva?

Minister Počivalšek je v začetku razprave povedal, da na prihodnost gleda optimistično, da pa je prepričan, da samo cepljenje zdravstvene krize ne bo odpravilo, da moramo vsi državljani ravnati odgovorno, saj bomo lahko samo, če bomo stopili skupaj, zgodbo pripeljali do uspeha. “Računam, da se bodo zadeve v prehodu v pomlad izboljšale. Industrija je ves čas v pogonu, imamo pa posamezne panoge, ki smo jih morali zapreti in so zelo prizadete. Z vsemi protikoronskimi paketi, ki smo jih in jih še bomo sprejeli, nam je v interesu, da gospodarstvo čim prej zaženemo v največjem možnem obsegu,” je povedal gospodarski minister in dodal, da bo tudi po krizi marsikaj drugače, saj smo se tudi kot država spremenili in se premaknili v zeleno in v digitalno, kar je naša prihodnost.

Ob dejstvu, da je bilo za dosedanje reševanje države ob epidemiji porabljenih le tri milijarde evrov in ne šest, kolikor je namenila vlada, je Počivalšek povedal, da so zadeve še v izvajanju in da je ključna razlika ta, da so bila podjetja ob začetku epidemije še v dobri kondiciji in niso potrebovala toliko sredstev. “Ukrep državnih garancij se ni porabil v takšni meri, kot smo mislili, je pa likvidnost zagotovo tema, s katero se bomo aktivneje ukvarjali zdaj,” je še dodal. “Cilj države je, da ohrani kar čim več delovnih mest in da pomagamo podjetjem, da preživijo krizo. V relativno dobri kondiciji smo prišli do točke, kjer vidimo luč na koncu tunela. Država je v dobri kondiciji in imamo možnost, da ponovno dobro zaženemo gospodarstvo,” je povedal.

Nevenka Kržan, partnerka v podjetju KPMG, je povedala, da so gospodarske napovedi za Evropsko unijo in tudi Slovenijo optimistične in da se napoveduje, da naj bi se gospodarska aktivnost na raven pred Covidom vrnila v sredini leta 2022. Napoved gospodarske rasti za Slovenijo in za evrsko območje za letošnje leto je po besedah Kržanove dobra, dodala pa je še: “Padec gospodarske aktivnosti je bil v času prvega lockdowna hujši, kot je v času drugega, ključno vprašanje pa je, koliko časa bo zaprtje še trajalo“.

Slovenija ima zgodovinsko priložnost

Blaž Brodnjak je dejal, da sam že pol leta živi v prihodnosti, saj smo pred zgodovinskimi priložnostmi, ker se karte globalno na novo delijo. “Slovenija ima s svojo strateško pozicijo v trenutnih razmerah ekstremne priložnosti. Vesel sem, da se je Slovenija začela pozicionirati v regiji, tako NLB kot Petrol sta z investicijami na Balkanu postavila dober temelj. Vračamo se in vplivamo na našo okolico, predpogoj za to pa je, da so bila slovenska podjetja v dobri kondiciji in so lahko investirala,” je povedal in dodal, da gre bančnemu sektorju veliko bolje, kot pa so pričakovali marca lani. Banke so namreč ustrezno kapitalizirane in kljub krizi še vedno donosne in likvidne. Povedal je tudi, da je likvidnost jedrnega dela slovenskega gospodarstva izjemno robustna. “Izvozni del industrije je v dobri kondiciji, likvidnost je zagotovljena, če se v 2. četrtletju letošnjega leta začnemo odpirati, pa bo še bolje,” je bil optimističen predsednik AmCham Slovenija.

Ob tem je še enkrat poudaril, da je skrajni čas, da slovenska družba in država razumeta, da gre za zgodovinske spremembe paradigm in repozicioniranje razmerij. “Govoriti moramo o ekonomskem pragmatizmu, ne sprejemam, da se država pogovarja s sosedami, državami in povezavami po ideoloških kriterijih. Voditi nas mora ekonomski pragmatizem, ki temelji na principih in kriterijih, in moramo biti globalno oportunistični, saj imamo priložnost, da postanemo evropski Singapur,” je povedal in dodal še: “Odločiti se moramo, da bomo domovina uspeha in da bomo magnet za talente“. “Potrebno je postaviti vizijo, da želimo biti uspešni, da uspeh temelji na meritokraciji, ter privabiti podjetja in družbe, ki imajo možnost pritegniti talente in jim ponuditi strokovni izziv,” je še povedal predsednik uprave NLB.

S tem se je strinjal tudi minister Počivalšek. “Tematika privabljanja talentov je že dolgo na mizi. V Sloveniji smo relativno konkurenčni pri nižjih plačah, višje ko gremo, večja pa je težava, zato se nam delovna mesta iz Slovenije selijo, ker je okolje v drugih državah ugodnejše. Tu moramo narediti korak naprej, saj je to problem, ki vpliva na razvojni potencial Slovenije,” je povedal in obljubil, da imajo v vladi čvrsto voljo, da se naredi korak naprej. Ob tem je povedal še, da nobena politika z ideološkimi zadevami ne more obrniti toka, da v Sloveniji izvozimo 80 % vsega, kar proizvedemo, da gre večina blaga v Evropsko unijo, da nam rastejo tudi trgi izven EU-ja. “Naše gospodarstvo se razvija v logični smeri tam, kjer lahko proda. Naloga države pa je, da podjetjem doma omogoči takšne pogoje, da bodo na zunaj lahko konkurenčni. Imamo pa solidno osnovo, saj smo vsi spoznali, da se ne more vse vse seliti na plačno ugodnejše trge. Zato optimistično gledam naprej,” je povedal in dodal še, da so slovenske izhodne investicije močne, da je treba gledati naprej in delovati na trgih, ki jih poznamo in kjer smo uspešni.

Odnosi med Slovenijo in ZDA so dobri

Susan K. Falatko, odpravnica poslov na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji, je izpostavila, da so odnosi med Slovenijo in ZDA v zadnjih letih vse boljši in da se krepijo. “In prepričana sem, da se bo dober odnos še nadaljeval. Veseli me, kar je novoizvoljeni predsednik Joe Biden povedal o premiku naprej, in kot poznamo Joea Bidena, vemo, da vidi transatlantske odnose kot ključne za dobro delovanje sveta. Enako je na zaslišanju pred senatnim odborom povedal tudi kandidat za novega zunanjega ministra,” je povedala Falatko in dodala, da smo Evropa in ZDA skupaj bolje opremljeni, da se zoperstavimo grožnjam ter zaščitimo demokracijo in človekove pravice. “Večjih premikov v politiki nove administracije ne vidim, sem pa prepričana, da bomo nadaljevali s podobno politiko dobrega sodelovanja tudi naprej,” je še dodala in povedala, da se veseli tudi nadaljevanja odličnih odnosov z vsemi partnerji v Sloveniji.

Ob tem je tudi minister Počivalšek povedal, da je sodelovanje z ZDA dobro in da se bo tako tudi nadaljevalo, da pa nova administracija na odnose ne bo imela večjega vpliva. “Si pa želim in si prizadevam, da bi s prvo ekonomsko silo sveta povečali obseg gospodarske izmenjave, saj s trenutnim obsegom ne moremo biti najbolj zadovoljni. Zato smo se že dogovorili za konkretne aktivnosti, kako bi lahko ustvarili konkretne pogoje, da bi to sodelovanje še okrepili,” je povedal in dodal, da si želi večjega sodelovanja ameriških podjetij v drugi fazi privatizacije. “Če hočemo slovensko gospodarstvo narediti še bolj uspešno, bo treba delati korake naprej, in tudi v tej luči pričakujem, da se bo sodelovanje med Slovenijo in ZDA okrepilo.”

Debirokratizacija je ključnega pomena

Vsi gostje jutranje razprave so se strinjali tudi, da je treba nadaljevati z začetimi koraki v smeri debirokratizacije, saj ima Slovenija prekompleksno regulatorno okolje. Brodnjak je ob tem izpostavil, da rabimo v Sloveniji strukturne spremembe na več področjih, da bodo talenti in podjetja želela delovati v Sloveniji. “Na makro ravni so premiki očitni, da vse začne delovati, pa potrebujemo tudi premike na mikro ravni,” je prepričan. Kot dva modela uspeha, po katerih se lahko Slovenija zgleduje, je omenil Južno Korejo in digitalno Srbijo. Nevenka Kržan je ob tem opozorila še na pomen javno-zasebnih partnerstev, ki so za Slovenijo lahko velika priložnost, opozorila pa je tudi na to, da se moramo v Sloveniji vprašati, v kakšni družbi si želimo živeti in katere investicije bodo za to potrebne. “Imamo močan industrijski in predelovalni sektor, premalo pa spodbujamo vlaganja v digitalna podjetja in v digitalizacijo nasploh,” je opozorila.

Minister Počivalšek je ob koncu povedal še, da je osnova za obnovo slovenskega gospodarstva po krizi usmeritev v zeleno, digitalno in debirokratizacijo. K uresničevanju projektov na teh področjih lahko pomagajo tudi evropska sredstva, ki jih bo imela Slovenija na voljo v prihodnjih letih, in potruditi se bomo morali, da jih bomo usmerili v prave projekte.