»Kako naj Slovenija postane prototip države za talente?« smo se vprašali na tokratnem AmCham Poslovnem zajtrku. Slovenija še ni dovolj privlačno okolje, da bi talente zadržali doma in jih privabili iz tujine, ampak da lahko z malo truda vseh vpletenih to spremenimo in resnično postanemo za talente privlačna in prijazna država.

Gostje na tokratnem AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom »Država za talente – kako lahko Slovenija postane prototip?« so bili mag. Ksenija Klampfer, ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Matic Vošnjak, direktor Competa in sopredsedujoči AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja, dr. Nana Šumrada Slavnič, LL.M., direktorica pravne službe v Ekipi 2 d.o.o. (Outfit7) ter AmCham Top Potential of the Year 2012 in vodja Snežne kepe 2.0, izr. prof. dr. Robert Kaše z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Ksenija Špiler Božič, kreatorka voditeljstva v podjetju BB Consulting. Pogovor, kjer smo se vprašali, kakšno mesto zasedajo talenti v slovenski politiki zaposlovanja ter katere so vrednote, ki jih pričakujejo talenti, če znamo prepoznati talente vseh generacij ter jih vključiti ter katera so delovna mesta prihodnost in kdo so liderji, ki jih bodo prepoznali, je povezovala Anja Hlača Ferjančič, novinarka in urednica.

Ministrica Ksenija Klampfer je povedala, da veliko ovir pri privabljanju talentov še vedno izhaja iz stereotipov, problem pa je tudi ta, da se pojem talenta prepogosto uporablja le s pridevnikom ‘mlad’. Nadpovprečno talentirani so lahko tudi starejši delavci, ki imajo lahko zaradi več izkušenj in daljšega staža prednosti, ki jih mlajši ne morejo doseči. »Ključno je, da se znebimo stereotipov in začnemo govoriti, da starejši pomenijo znanje, izkušnje, večjo lojalnost podjetju. V Sloveniji imamo zelo slab odstotek starejših, ki delajo, ker se na delovnem mestu ne počutijo dobro,« je povedala ministrica.

Ko govorimo o talentih, je ta slovenska podjetja zelo aktualno vprašanje bega možganov, ki je po mnenju ministrice Ksenije Klampfer nekaj povsem normalnega. »Prav je, da gredo ljudje v tujino, pridobijo nova znanja in izkušnje, nato pa se s tem znanjem in izkušnjami vrnejo domov. Da se bodo, lahko zagotovimo z učinkovito stanovanjsko politiko, socialnim sistemom in podobnim,« je dejala. Matic Vošnjak je ob tem dodal, da se kar 47 odstotkov ljudi, ki odidejo v tujino, vrne domov, imajo pa pogosto težavo, kako se vrniti v slovensko delovno okolje, kje najti svojo priložnost. »Mnoga podjetja namreč ne vedo, kako unovčiti potencial nekoga, ki se je vrnil iz tujine,« je še dodal.

Kako naj se Slovenija bori za talente?

Kako pa se bomo v Sloveniji borili za talente? Nana Šumrada Slavnič je povedala, da znamo v Sloveniji pokazati, da imamo krasno državo, poleg tega pa je Slovenija država mnogih priložnosti, saj lahko tukaj, če si nekaj zamisliš, to tudi izpelješ. Edina težava, ki se pojavlja, so administrativne ovire, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, da bi lahko izpeljali več stvari. »Želje in volja so, talentov je v Sloveniji ogromno, krasne zgodbe se pišejo, samo malce bolj prijazna bi morala biti država do državljanov, pa bi bilo veliko bolje,« je povedala vodja Snežne kepe 2.0.

Matic Vošnjak je povedal, da je Slovenija druga država na svetu po zahtevnosti potrošnika. »In kaj več bi si lahko poslovneži želeli kot državo z 2 milijonoma prebivalcev, ki so drugi na svetu po zahtevnosti, da bi preverjali poslovne modele. Tako bi morala Slovenija razmišljati in bi postala referenčna država,« je povedal Vošnjak.

Ministrica Ksenija Klampfer je povedala, da bi morala Slovenija talentom pokazati vse, kar znamo, in vse svoje poslovne modele prikazati na zanimiv način. »Podjetja imajo dobre modele, želijo si, da bi prišli ljudje od drugod, a je to precej težko zaradi številnih administrativnih ovir. Zato bo potrebno tu še veliko narediti, urediti, kako bi talenti iz tujine hitreje in lažje prišli v Slovenijo, ter omogočiti tudi družini, da pride zraven. Ustvariti moramo okolje, da se bodo tujci lažje integrirali v družbo in da si bodo tukaj želeli živeti,« je povedala ministrica.

Ksenija Špiler Božič je prepričana, da si moramo sploh zadati, da si želimo talente. »V Sloveniji nismo dovzetni za tujce, vse, kar je drugače, v družbi gledamo postrani. Zato moramo najprej reči, da je to naša strategija, da si želimo naše ljudi privabiti nazaj, ob tem pa privabiti tudi tujce. Ko se poenotimo in si zadamo skupen cilj, bomo našli tudi pot in način,« je povedala Špiler Božičeva in dodala, da moramo razmisliti predvsem o inovativnih praksah, ki bodo talente privabile v Slovenijo.

Robert Kaše pa je državi svetoval, naj najde ljudi in podjetja, ki že imajo želje, vizijo in tudi projekte, s katerimi privabljajo talente. Država naj bo le krovni pokrovitelj vsega skupaj. »Talenti so premalo glasni pri zagotavljanju agende za talente, zato država ne naredi dovolj, podjetja pa bi to znala izpeljati bolje, saj si talenti želijo specifičnih ponudb in priložnosti. Država naj bo le krovna podpora vsemu skupaj,« je povedal profesor na Ekonomski fakulteti.

Govorci so se dotaknili tudi veščin prihodnosti, kjer je Matic Vošnjak dejal, da ima OECD definirane odlične veščine prihodnosti, in če jih bomo znali vkomponirati v naš izobraževalni sistem, nam bo šlo dobro. »Krepiti moramo vse te kompetence, da bomo lahko konkurenčni. Še posebej pa moramo trenirati odpornost, da bomo znali odgovoriti na vse spremembe, ki se bodo dogajale še hitreje kot se zdaj,« je še dodal.

Snežna kepa 2.0 bo oblikovala prototip države za talente

Na dogodku je tudi AmCham Slovenija prvič javno predstavil delo Snežne kepe 2.0, ki se že dve leti ukvarja z ustvarjanjem prototipa države za talente, in pozval vse prisotne k sodelovanja. V AmCham Slovenija se vedno zavzemamo za odprt dialog, saj le država, gospodarstvo in civilna družba skupaj lahko ustvarjamo državo, ki bo prototip za talente.

 

Nana Šumrada Slavnič o Snežni kepi 2.0 in prototipu države za talente

 

 

Robert Kaše o tem, kaj bi talente zadržalo v Sloveniji

 

 

Matic Vošnjak o tem, kaj pričakujejo talenti

 

 

Posnetek celotnega dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate tukaj.