AmCham Poslovni zajtrk, torek, 27. januarja 2015, Austria trend Hotel, Ljubljana

Razvoj Slovenije je upočasnila miselnost, da smo samozadostni

Tokratni gostje AmCham Poslovnega zajtrka so bili:

Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, 30 let izkušenj iz gospodarstva za novo strategijo Slovenije.

Vladimír Dlouhý, MBA, predsednik Gospodarske zbornice Češke, nekdanji minister v češki vladi, svetovalec Goldman Sachs v Osrednji in Vzhodni Evropi.

Marko Voljč, direktor, Dr. Pendl & Dr. Piswanger, bančnik z bogatimi izkušnjami iz Slovenije in mednarodnega okolja.

Matej Potokar, MBA, predsednik AmCham Slovenija, vodi Microsoftove ekipe v več kot 30 državah v Evropi in širše.

Pogovor sta vodila Petra Kocjan in Benjamin Brulc, člana AmCham Young Leaders Club in vodji Snežne kepe.

Snežna kepa je skupina aktivnih mladih med 25 in 40 let, zaposlenih v slovenskih in mednarodnih podjetjih ter javnem sektorju, ki si želi postati aktiven sogovornik, predlagatelj in soustvarjalec konkretnih predlogov, ki bodo omogočili ključne premike za doseganje vizije, da Slovenija postane država optimizma in priložnosti z visoko kvaliteto življenja.

Konkurenčnost Slovenije in primerjava z drugimi državami v regiji

Robert Trnovec, generalni direktor Microsoft Slovenija in predsedujoči AmCham Delovni skupini za konkurenčnost je v nagovoru izpostavil, da Slovenija vztrajno pada na lestvicah konkurenčnosti ter da je po zgledu najbolj konkurenčnih držav potrebno pripraviti konkretne projekte na področju inovacij, razvoja talentov in trdnosti institucij ter poskrbeti za boljše sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem. Dodal je še, da bo Slovenija le tako lahko dosegla trajnostni gospodarski razvoj in postala konkurenčnejša.

Vladimír Dlouhý je glede primerjave Slovenije z drugimi državami v regiji izpostavil: «Jezen sem na Slovence, ker ste preveč pesimistični in hkrati preveč optimistični glede Češke. Moje mnenje je, da smo vsi bratje v istem boju, ki so skupaj prišli izpod sistema socializma. šli smo skozi transformacijo, ki je bila izjemno težka. Bila so obdobja, ko je bila Slovenija zvezda regije, potem pa sta imeli obe državi svoje izzive. Sedaj je Poljska zvezda regije, vse to je cikel za vse nas.«

Matej Potokar je dodal: »Pogled na Slovenijo pred 20 leti je bil, kot na državo s sanjami, in model za to, kako se države lahko razvijejo iz bivše skupne republike Jugoslavije. Glavni trenutek, ki je Slovenijo v njenem razvoju upočasnil je bil, ko smo začeli razmišljati, da smo samozadostni in da nadzorujemo vse, vendar pa je hkrati čas kar letel mimo. Zato bi sedaj morali pogledati primerljive države v Evropi v iskanju dobrih praks in načina, kako se lahko izboljšamo. Naša geografska pozicija je odlična, vendar pa zgolj pozicija v centralni Evropi ni dovolj. še vedno nas dojemajo kot zelo profesionalno državo v regiji in nas povezujejo z vrednotami zahodnega sveta. In v tem vidim največji razlog za optimizem. Vendar pa gotovo nismo več v superiornem položaju, v primerjavi z ostalimi državami v regiji, kot smo bili nekoč.«

Marko Voljč je glede primerjave Slovenije z drugimi državami izpostavil: »Verjamem, da je bila največja napaka Slovenije, da je po vstopu v EU, Nato in monetarno unijo postala preveč prepotentna. V dobi socializma Slovenija sebe nikoli ni dojemala kot neuspešno. Mislili smo, da smo bolj učinkoviti in boljši od ostalih držav za Železno zaveso. Nekaj časa po osamosvojitvi se je Slovenija uspešno borila proti tokovom, vendar se iz tega procesa ni dovolj naučila in postala prepotentna. Slovenija se je celo približevala nekaterim državam v EU (med drugim španiji in Portugalski), vendar pa ni resno vzela nasvetov ostalih držav in strokovnjakov ter menila, da ni več potrebe po konkuriranju drugim državam.« Razlog za to naj bi bil po mnenju Voljča tudi: »Pomanjkanje sposobnost pretvoriti to vizijo v dejanja. Manjkala je enotna politična moč.«

Strategija Slovenije za prihodnost

Franc Matjaž Zupančič je v povezavi s priložnostmi za Slovenijo izpostavil: »V tem trenutku dokončujemo kapitalizacijsko strategijo in kohezijsko politiko z EU. Prav tako razvijamo strategijo, da bi Slovenija dosegla standard pametnih mest, pametne porabe virov. Cilj je, da bi Slovenija postala zdrava država z obnavljajočo energijo, medicino, turizmom, IT rešitvami. Želimo biti zelena država, kjer bodo ljudje želeli brati in imeli rešitve za vso Evropo. Lahko smo vodilni v regiji in lahko priskrbimo nove priložnosti za mlade in stare ljudi, za majhna in velika podjetja.«

»Mislim, da je bila največja napaka Slovenije, da svojega premoženja ni pravočasno privatizirala. Vem, da je glede tega precej razgreta javna debata, vendar še vedno menim, da je to največji problem Slovenije. Del strategije je gotovo, da je potrebno tistih 15 podjetij, ki so na vladnem seznamu, privatizirati in prevzeti politični pritisk, ki zaradi tega nastane. Hkrati je potrebno vzpostaviti dobre makroekonomske temelje. Če ne, obstaja resen strah, da bi postali naslednja Grčija ali Portugalska. Prav tako je potrebno privabiti tuje vlagatelje, ampak to je dolgoročni cilj«, je izpostavil Dlouhy.

Zupančič je dodal: »Na dolgi rok želimo definirati točko na obzorju, Severno zvezdo, Slovenijo 2050. Zdi se zelo preprosto, ampak imamo več kot 140 različnih strategij. Naš bistven cilj je povečanje konkurenčnosti ekonomije. Želimo premakniti Slovenijo iz SFEARnia to SLOVEnia (iz strahu v ljubezen). Nimam nobenih dvomov, da lahko to tudi dosežemo. Pogovarjali smo se z veliko različnimi skupinami in vse se s tem strinjajo. V Sloveniji smo veliki borci, ampak potrebno se je nehati boriti med seboj in se začeti boriti za skupne cilje.«

»Ogromno je težav s katerimi se je potrebno spopasti. Zato je potreben tudi kratkoročni pristop. Moramo se znebiti vse nepotrebne birokracije, ki omejuje ljudi. Moramo si drzniti začeti premikati se, premakniti se naprej. Mislim da je trenutek prebujanja že prišel.«, je še dodal Zupančič glede kratkoročnih ukrepov v strategiji.

Potokar se je odzval: »Ker prihajam s poslovnega okolja, ko pomislim na leto 2050 in AmCham Poslovni zajtrk, si želim da bi lahko na ta zajtrk priletel. V poslu potrebujemo strategije za 5, 10, 50 let ampak hkrati smo lačni vsak dan. Denar je potrebno zaslužiti vsak dan. Strinjam se, da je potrebno definirati dolgoročni cilj, in tak cilj se ne bi smel spreminjati z naslednjimi volitvami, z naslednjo vlado.«

»Moj predlog je, da se cilj zniža na leto 2030. Potrebno je definirati na katerih področjih je Slovenija najboljša in ne druga. Res menim, da smo lahko država, kjer se razvijajo odlične poslovne priložnosti in se razvijajo ideje. Imamo močno vero v to, da bi Slovenija morala izkoristiti vse dobrobiti tega, da je zelo odprta in transparentna država. Morali bi se nehati osredotočati na to, da mladi zapuščajo državo in se raje osredotočiti na to, da privabljamo tuje izobražene posameznike«, je še dodal Potokar.

Postati moramo odprta država in pripraviti dobre projekte

Voljč je glede odprtosti Slovenije do tujcev poudaril, da »Slovenija ni odprta niti do Slovencev. Slovenci smo bili vedno ujetniki svoje preteklosti in zato so vse politične debate obrnjene proti zgodovini. Tudi debata glede privatizacije je v bistvu debata o preteklosti. Slovenija še vedno potrebuje precej samorefleksije o dejstvu kje smo. Prav tako se mora premakniti naprej iz vidika, da je zaprta država in mora postati odprta tujcem, tujemu kapitalu, zato da se ustvarjajo zaposlitve. To je edina možnost naprej.«

Zupančič je glede kohezijskih skladov in njihovega vpliva na razvoj Slovenije ter uspešnosti pri črpanju sredstev pojasnil: »trenutno smo celo deseti v Evropi za mesec december 2014 glede na uspešnost črpanja sredstev. Veliko truda vlagamo v izboljšanje mehanizmov, naš cilj je doseči 100%. Kohezija je pomembna, ampak ni zastonj. Gre za naš denar, zato smo zavezani sami sebi, da ga odgovorno porabimo. Zato potrebujemo kvalitetno pripravljene projekte. Vsakič, ko pride denar, je to dobra priložnost, ampak potrebujemo dobro pripravljene projekte, ki privabljajo tudi zasebne investitorje.«

Všečkajte in si oglejte FOTOGALERIJO z dogodka na na AmCham Facebook strani