Prepričljivi socialni argumenti, zakaj je privatizacija dobra za Slovenijo

Matej Potokar, predsednik Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija, je v svojem pozdravnem nagovoru pred številnimi zbranimi udeleženci, ki jih glavna tema poslovnega zajtrka še kako zanimala, je opozoril, da je za Slovenijo zelo pomembno kaj bomo naredili s privatizacijo v prihodnosti. Poudaril je, da privatizacija ni in ne more biti le zadeva enega mandata ene vlade.

»S privatizacijo naša država vsekakor pridobi kvalitetno liderstvo (op.p. vodenje), ki temelji na bogatih izkušnjah in visoki strokovnosti. Tako se učimo iz najboljših praks. Pred časom se je celo v medijih pojavilo zavajanje in poskus deskreditacije AmCham-a s strani nekaterih skupin, da naj bi bila Ameriška gospodarska zbornica del zarote, ki naj bi naskrivak podpirala privatizacijo. Predsednik AmCham Slovenija je poudaril, da že od samega začetka delamo odprto, javno in transparentno in na tak način tudi odkrito in javno podpiramo privatizacijo. Vsekakor naše prepričanje sloni tudi na prepričljivih socialnih argumentih (vedč delovnih mest, bolj bogata družba…), zakaj je privatizacija dobra za Slovenijo. Beremo in poslušamo o tveganjih privatizacije – in – da – vsekakor so tveganja prisotna pri vsaki novi priložnosti, ki jo imamo. Prepričan pa sem, da moramo sprejeti določena tveganja, jih s postavitvijo pravega pravnega okvirja zmanjšati na najmanjši možni imenovalec in končno izkoristiti priložnosti, ki jih še imamo, preden bo prepozno,« je Matej Potokar komentiral prednosti in izzive privatizacije v Sloveniji.

»Skrbi me, če previdna privatizacija pomeni počasna privatizacija«

Na vprašanje Barbare Žibret Kralj, partnerice Deloitte ali še imamo izbiro in prostor za odločitve ter kako komentira izraz previdna privatizacija, je dr. Mojmir Mrak, EF Ljubljana, povedal: “Zelo bi bil zaskrbljen, če bi se izkazalo, da izraz previdna privatizacija pomeni počasna privatizacija.” Ekonomist dr. Mrak je pozval novo vlado, da ne odlaša s konkretnimi procesi, ki bodo pomagali, da s privatizacijo rešimo več zaporednih in prepletenih težav našega gospodarstva: »Privatizacija je sestavni element stabilnega gospodarstva v dobro reguliranih okoljih. Res je le eden od elementov, toda izjemno pomemben«

Prav tako je izrazil svoje mnenje glede izbora petnajstih podjetij, ki jih je država postavila na svojo prvo listo za privatizacijo: »Pogrešam obrazložitev pristojnih zakaj so na listo petnajstih podjetij za privatizacijo, ki so v (delni) lasti države, umestili prav ta podjetja. Ni rdeče niti pri izboru tako različnih podjetij. Če bi že ob izboru in razglasitvi obrazložili svoje razloge, ne bi bilo toliko razprav, dvomov in strahov. Kljub temu pa sem prepričan, da mora zaradi verodostojnosti naše države ta proces za »prvih petnajst« teči naprej in to čimprej – hitro in učinkovito. Ko pa bo nova vlada sestavljala novo listo podjetij, se bo znašla v veliko bolj odprtem prostoru. To pa bo že resen test, saj moramo tokrat pokazati visoko stopnjo kredibilnosti.«

Dr. Mrak je poudaril, da moramo ta hip postaviti bančni sektor nazaj v normalno stanje in da čas ni neomejena dobrina: »Malo smo ujeti – dostop za Slovenijo do mednarodnih kapitalskih trgov je možen, vendar moramo imeti strategijo kaj naj tam počnemo..«

Pasti in tveganja privatizacije je dr. Mrak komentiral: »Pasti so povsod v življenju, ne le v privatizaciji. V past se ujamemo že, če ne ukrepamo. Strinjam se, da moramo z regulativnim okvirjem ustvariti boljše poslovno okolje. Pritegniti moramo tudi svež kapital v obliki tujih neposrednih naložb. Pri večjih projektih pa vedno poskušamo biti nekaj posebnega, kar je napačno – poglejte do česa je prišlo pri Telekomu. Strinjam se, da potencialni investitorji ne marajo eksperimentov, radi so si na jasnem, kaj točno se v okolju dogaja. Spoštujejo pa trde pogajalce, ki vedo kaj počnejo.«

Spregovoril je o alternativi: »Druga alternativa je počasno okrevanje – vendar mora vlada narediti slovensko poslovno okolje bolj privlačno za tuje neposredne investicije. Dejansko pa ni več časa!«

Slovenija lahko konča le s peščico ponudnikov, ki pa ponujajo najmanj

Na vprašanje Barbare Žibret Kralj, kako potencialni investitorji gledajo na t.i. pametno in previdno privatizacijo, je Rob Irving, Partner in sopredsedujoči EMEA Private Equty in predsedujoči M&A za Srednjo Evropo in Turčijo, White & Case, povedal: » Ko sedim na prodajni strani s potencialnimi investitorji, je njihov odziv univerzalen – pričakujejo močan signal s strani vlade, da je Slovenija odprta za privatizacijo! Morate speljati privatizacijo prvih petnajst podjetij, ker se bodo v nasprotnem primeru še zainteresirani potencialni vlagatelji umaknili. Slovenija bo tako ostala le s peščico ponudnikov, ki pa ponujajo najmanj in bodo za vas najmanj privlačni. Zavlačevanje pri privatizaciji ali spremembe na seznamu lahko odženejo najboljše kupce, ki bi Sloveniji in njenim ljudem dali največ.«

Iz prve roke: Potencialni investitorji so bili prepričani, da v Sloveniji obstaja jasen interes za prodajo Telekoma

Irving je prvič javno pojasnil, da ima mandat s strani SDH za prodajo Telekoma Slovenija. Poudaril je, da so si vzeli pol leta časa za pripravo privatizacijskega procesa Telekoma, ki je po njegovi oceni pripravljen zelo profesionalno in po najvišjih mednarodnih standardih: »Vse je potekalo gladko in profesionalno do julija, ko je zanimanje med morebitnimi kupci preseglo vsa pričakovanja. Razumem politični vidik in pomisleke pri prodaji Telekoma, vendar je bilo zaradi določenih ne-odločitev zapravljenega veliko časa in denarja. Potencialni investitorji, ki jih zanima nakup Telekoma, so ob svojem vstopu v proces pogajanj za najboljšega ponudnika, bili prepričani, da v Sloveniji obstaja jasen interes za prodajo Telekoma. Počutili so se izigrane, saj nihče ne želi vlagati milijard evrov v odklonilnem ali celo sovražnem okolju. Ta hip se investitorji počutijo ujeti in zato nujno potrebujejo jasno sporočilo, da so v Sloveniji ob privatizacija Telekoma dobrodošli. Investitorji ne želijo eksperimentirati, temveč opraviti kar znajo najbolje – posel v investicijsko varnem okolju. Če se bo Telekom prodajal še dva meseca, bomo vsi imeli dodatno delo in stroške, lahko pa izgubimo interes, vendar verjamem, da skupaj lahko privatizacijo Telekoma pripeljemo do pravega izida. Če pa bomo čakali s prodajo še eno leto, si bodo trenutni potencialni investitorji zapomnili predvsem ves čas in ves denar, ki so ga zapravili s tem primerom. In tako je veliko vprašanje kdaj bo moč ponovno zagnati proces od samega začetka ,« je iz prve roke pojasnil Irving.

Delitev podjetja na infrastrukturni in storitveni del je bila doslej izvedena zgolj v dveh državah in še to ne v Evropi, pa še ti dve nista bili uspešni, pravi Irwing. Ob tem je posvaril, da takšna delitev terja čas, kaj se z izgubo časa zgodi z vrednostjo delnic, pa lahko vidimo na primeru Mercatorja. Irving je bil kritičen tudi do pomanjkanja zakonodajnega okvira, ki bi pospešil dotok tujih naložb v državo, za to pa je potrebna tudi sprememba miselnosti, ocenjuje.

Irving je povedal, da je v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sodeloval pri češki privatizaciji in da je imel takrat Vaclav Havel teorijo, da je bolj nujno potrebno privatizacijo izpeljati hitro, čeprav morda ne tako elegantno.

Dr. Alexander C. Dibelius, predsednik Global Industrials Group, Goldman Sachs, je prepričan: »Osebno dvomim, da zbrana poslovna javnost dvomi, da je privatizacija potrebna in bo dejansko pomagala k izboljšanju proračunskega primanjkljaja in za učinkovito gospodarstvo. Politiki morajo razumeti kaj jim sporočajo lastniki podjetij. Razen besedičenja v Sloveniji ni pravega razumevanja zakaj nujno potrebujete privatizacijo, kar je ostalim državam v Evropi že nekaj časa jasno. Poglejte Estonijo – že dlje časa razumejo in tudi dokazujejo, da privatizacija pomaga državi pri razvoju.«

Opazil je, da v splošni slovenski javnosti ni globokega prepričanja, da je privatizacija nujen začetek za izboljšanje gospodarskih razmer.

Dr.Dibelius je izluščil bistveni pomen privatizacije: »Ne sme biti stvar debate ali petnajst podjetij da ali ne, niti ali teh petnajst ali katerih drugih, bistveno za potencialne investitorje je, da se v Sloveniji odvija proces privatizacije na katerega se lahko zanesejo. Seveda dejstvo, da imate v Sloveniji »vsake pol leta novo vlado«, ne pripomore k pozitivnemu naboju tega procesa. Morate ustvariti pravi okvir za privatizacijo in vztrajati.

Imate krasno državo z velikim potencialom – in uspeh vam lahko prinesejo trije bistveni elementi: privatizacijski proces, na katerega se lahko investitorji zanesemo, politična stabilnost (poglejte Poljsko) ter privlačno poslovno okolje za potencialne za podjetništvo.

Res nimam kratkega govora – vendar sem vam vse to povedal že eno leto nazaj.«

Je boljši strateški ali finančni investitor?

Na vprašanje Žibertove ali so boljši strateški ali finančni investitorji, je dr. Dibelius odgovoril: »Vlada naj se poskusi znebiti vpliva okolja in ravna tako, kot je najboljše za vaše gospodarstvo. Če država ustvari pravo regulatorno okolje, kar je njena naloga, so vsi dolarji zelene barve »All dollars are green!« Ni važno od koga prihaja denar, temveč kakšen koncept ima, kakšnostrategijo,… Poudaril bi, da je izbira med strateškim ali finančnim investitorjem odvisna od primera do primera. Načeloma pa je oboje prav! Moramo se zavedati, da se ne osredotočamo na privatizacijo zaradi privatizacije same, temveč je privatizacija vendarle mehanizem, orodje za doseganje bolj cvetočega gospodarstva in razvoja države.«

»Rad imam to državo, vidim vaš potencial in me žalosti, ko opazujem kako zamujate priložnosti in se borite eden proti drugemu, namesto, da bi s sodelovanjem razvili svoje potenciale in lahko celo postali cvetoč primer v Evropi,« je dr. Dibelius izrazil tudi svoj osebni pogled na Slovenijo.

Za hitrejše in učinkovitejše postopke DUTB – nujno spremeniti in prilagoditi nekatere elemente pravnega okvirja

Mag. Janez škrubej, izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank, je razkril, da je polovica podjetij iz portfolia DUTB žal v procesu bankrota: »V tem primeru lahko postanemo lastniki teh podjetij in tisti trenutek ali celo nekoliko prej bomo za vsako od teh podjetij pripravili plan prestrukturiranje, Seveda smo tudi mi v iskanju možnih vlagateljev in nam je pomembno kako bodo videli investitorji Slovenijo. Upam, da bomo kot država znali ustvariti boljše poslovno okolje, da se bodo investitorji tu počutili dobrodošli in bodo njihovi načrti predvidljivi ter bodo kot novi lastniki s temi podjetji ravnali odgovorno.«

škrubej je opozoril, da bi bilo potrebno nekatere elemente pravnega okvirja nujno spremeniti in prilagoditi, da bi bili lahko postopki in procesi pri DUTB hitrejši in predvsem učinkovitejši.

Ob koncu okrogle mize je Matej Runjak iz SDH na očitke o počasnosti in neučinkovitosti države pri privatizaciji pojasnil, da je na njihovi strani vse pripravljeno za nadaljevanje prodaj ter pošten in transparenten proces, vendar rabijo jasen signal nove vlade in dodal, da upa da bo do tega signala prišlo čim prej.

Brane Krajnik je v imenu The Slovenia Times organizatorja FDI Summit povabil vse prisotne na investicijsko konferenco FDI Summit, ki bo 22. oktobra v Ljubljani in v okviru katere že tretje leto gostuje AmCham Poslovni zajtrk. Krajnik je dejal: »Na investicijsko konferenco FDI Summit smo povabili nove ministre in upamo, da se bomo lahko z njimi odprto pogovarjali o naših pričakovanjih za prihodnost in razvoj Slovenije.«

Mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica Ameriške gospodarske zbornice – AmCham Slovenija, je poslovni dogodek zaključila s spodbudnimi besedami:

»Imamo priložnost, da kot poslovna skupnost premaknemo stvari naprej in dosežemo uresničitev prioritet gospodarstva – tega pa ne bomo dosegli zaprti vsak v svojo pisarno!«

Oglejte si fotogalerijo dogodka na AmCham Facebook strani.

Pokrovitelji: