Delo gospodarskih diplomatov naj bo merljivo
Gosta: gospod Samuel Žbogar, Minister za zunanje zadeve ter gospod Vladimir Gasparič, Generalni direktor Direktorata za ekonomsko diplomacijo in razvojno sodelovanje
Tema tokratnega poslovnega zajtrka je bila gospodarska diplomacija in gospodarstvo na tujih trgih.
Uvodnemu govoru izvršne direktorice AmCham-a mag. Ajše Vodnik je sledil govor predsednika AmCham gospoda Tomaž Lovšeta. Izpostavil je pomen uporabe sredstev ministrstva za zunanje zadeve ter tudi strokovnega znanja in povezav, ki jih nudi. Podjetja naj prosijo ambasade naj jim pomagajo pri povezavah s tujino. V Sloveniji moramo pridobiti najboljši kader, ki bo delal v interesu slovenskih podjetjih. Omenil je tudi sodelovanje slovenskih podjetij na gospodarskem področju v Afganistanu in Iraku ter ponudil še nekatere poslovne ideje možnega delovanja slovenske vlade in tujih vlad v tujini.
Gospod Samuel Žbogar
V poslovni diplomaciji je potrebno zastaviti cilje, za koliko želimo povečati investicije in poslovno sodelovanje.
Naštel je 5 ciljev, ki si jih je zadal kot zunanji minister:
– Odnosi s Hrvaško: cilj sta ratifikacija arbitrarnega sporazuma ter razvoj partnerskega odnosa
– Odnosi s sosednjimi državami: Italija in Avstrija sta najpomembnejša investicijska partnerja Slovenije, pri obeh pa so problemi z manjšinami
– Slovenija kot JV Evropska država: iniciative – strategija za slovenske odnose z Zahodnim Balkanom, kakšna je naša dodana vrednost v regiji
– Ukvarjanje z globalnimi izzivi: diplomacija mora ujeti korak s temi izzivi, okoljski problemi – o tem bi se morali več pogovarjati, varstvo okolja, voda, migracije, jedrska razorožitev
– Poslovna diplomacija:” To je nekaj, kar mi je najvišja prioriteta, je čas krize in stvari se spreminjajo v diplomatskih krogih.” Privabiti je potrebno čim več investicij v Slovenijo.
Cilji so tudi sprememba miselnosti v ministrstvih, večja usmerjenost v poslovanje in cilje, ojačanje blagovne znamke Slovenije, večje investicije, ustvarjanje poslovanju prijazne diplomacije. Potrebujemo strateško razmišljanje o tem, kje bo Slovenija leta
Orodja za pomoč poslovni diplomaciji:
– Poslovne delegacije: predsednik vlade in predsednik, obiski – Katar, Libija, Azerbajdžan.
– Srečanja z ambasadorji: iti na vzhod – going east v Zalivske države, spremembe v diplomatskih storitvah, odpirajo se prostori, kjer se lahko poslovna skupnost srečuje z ambasadorji, vizna politika – omejitve s schengenskim sporazumom, prihajajo spremembe, ki bodo pomagale poslovni skupnosti. Ambasadorji se zelo zavzemajo za gospodarstvo Slovenije
– Pomoč gospodarskemu razvoju (Economic Development asistance): asistenca razvoju, povezava s pospeševanjem gospodarskega poslovanja, to je novo področje za slovensko zunanjo politiko, omejeni viri osebja, več izobraževanja osebja ministrstva, pošiljanje ambasadorjev v podjetja, v produkcijo, da bodo videli kaj promovirajo zunanjemu svetu.
– Generalni direktorat za gospodarsko diplomacijo: strateški svet se redno sestaja in ideje so prisotne, potrebne so večje investicije v specializacijo podjetij, potrebno je, da vodilni kadri slovenskih podjetij postanejo globalni menedžerji.
Vprašanja:
Mitja Meršol: ”Preveč razmišljamo o časih rutinske diplomacije v časih nove diplomacije. Biti v pisarnah ni diplomacija, niti pisanje poročil, diplomacija je komunikacija. Potrebno je promovirati svojo državo, vendar ne preko pisarn. Kaj mislite o teh drugačnih pristopih k diplomaciji?” Ustanovili bi lahko Slovenske hiše.
Minister Žbogar: hodim po Sloveniji in se srečujem s poslovno skupnostjo v teh krajih, zanima me njihovo mnenje, vsako podjetje lahko pride do nas in postavlja vprašanja. Tudi ambasadorje peljemo na obiske v podjetja. Želimo si imeti slovenske ambasade kot slovenske hiš, kjer bi bil prostor za sprejeme, prostor za razstave in tudi že delujemo v tej smeri.
Bradley Freden: ko ste prišli na pozicijo so bile špekulacije, da boste prevelik zagovornik Amerike, saj ste prišli iz Washingtona. Jaz pa menim, da temu ni tako, saj ste velik slovenski patriot, ki dobro predstavlja slovenske interese. Politično okolje v Sloveniji je zagrenjeno, problemi s Hrvaško, veliko vaših nasprotnikov na žalost gleda na te zadeve na preozek način in ne vidi regionalne slike – stabilnost regije. Ostali problemi pred parlamentom tudi ne dvigujejo pogledov ljudi, ni vizije prihodnosti. Zunanja politika je izjema, saj vidite v prihodnost. Kako bi opisali Slovensko nišo v svetu?
Minister Žbogar: strinjam se z občutki, ki ste jih opisovali. Gospodarska situacija se izboljšuje, delamo z več ministrstvi, katerih delovanje posega tudi na področje poslovanja, na iniciativah z razvojem Slovenije v prihodnosti. Slovenski ugled v svetu postavlja Slovenijo v JV regija. Odnosi v regiji še vedno temeljijo na zgodovinskih dejstvih, zato ta potrebuje pomoč. Slovenija bi lahko imela vlogo posrednika, kajti mi smo majhna država, katera nima nekih investicijskih interesov v to območje. Imamo pa zelo kvalitetne ljudi v zunanjem ministrstvu in lahko razvijemo nišo, kjer bi delovali v vlogi posrednikov. Ne le v JV Evropi, tudi širše. Pomembna je tudi humanitarna pomoč, ki jo nudi Slovenija, recimo rehabilitacija otrok žrtev min iz Gaze.
Ajša Vodnik: Kako lahko podjetja koristijo gospodarsko diplomacijo, kje in kako do nje, na koga se obrniti?
Generalni direktor Vladimir Gasparić: načinov je več. Kvalificirano osebje – izobraževanje, zatem je tu 25 ekonomskih svetov, ki se ravnajo po 20 točkah, ki narekujejo kako lahko pomagajo slovenskim podjetjem, tudi ambasade in ambasadorji lahko pomagajo slovenskim podjetjem, kjer bo ekonomska učinkovitost merila učinkovitost njihovega delovanja. Odpiramo nove ambasade le z namenom poslovanja, povečali bomo tudi število ekonomskih svetov v teh ambasadah.
Posebna zahvala glavnemu pokrovitelju poslovnega zajtrka podjetju Energoplan ter medijskemu partnerju Dnevnik d.d.