Vlagatelji tudi zaradi izkušenj iz zadnje finančne krize vse več pozornosti namenjajo nefinančnim dejavnikom tveganja, ki pa jih je težje prepoznati in opredeliti, so poudarili udeleženci razprave na AmCham Fokusu z naslovom “Dejavniki poslovnega zaupanja: nefinančni kazalniki ključ do uspeha”. Kredibilni viri informacij tako dobivajo še večji pomen.

Kot je na dogodku poudaril generalni direktor podjetja Sigma Ratings Stuart Jones, globalna rast temelji na trgih v razvoju, odvisna pa je tudi od učinkovitosti preprečevanja korupcije in pranja denarja. Tam so tveganja za takšna kriminalna dejanja po ugotovitvah raziskav največja, naivno pa bi bilo predvidevati, da so v razvitih državah takšna tveganja majhna, je poudaril. Vsaka globalna organizacija mora po njegovih besedah razmisliti, kakšen ugled uživa v javnosti. Finančni dejavniki pri tem niso vse, treba je poskrbeti za čim večjo transparentnost na vseh področjih.

Vodja finančne kriminalitete v družbi Grant Thornton Consulting Velika Britanija Tom Townson je izpostavil, da se lahko prizadevanja za integriteto in transparentnost poslovanja podjetjem in drugim organizacijam bogato obrestujejo, saj to resnim vlagateljem veliko pomeni.

Vlagatelji nefinančnim dejavnikom posvečajo vse več pozornosti. Težava nefinančnih dejavnikov tveganja pa je v tem, da jih je precej težje prepoznati, je opozoril vodja oddelka za preiskave goljufij pri generalnem inšpektoratu Evropske investicijske banke Bernard O’Donnell. “Bistvo goljufije je ravno v tem, da je zadeva tudi pri malce bolj podrobnem pregledu videti v redu. Potrebna je temeljita analiza oziroma preiskava,” je poudaril in dodal, da tudi najbolj podrobna poslovna poročila ne vključujejo vseh informacij. Med tistimi, ki jih ne, so zelo pogosto prav nekateri nefinančni kazalniki.

Tudi direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je prepričana, da je zares celostno prepoznavanje in obvladovanje tveganj zelo kompleksen proces, ki zahteva veliko analiz na kvantitativni in kvalitativni ravni. Poudarila je, da je razumljivo, da podjetja prepoznavanju tveganj namenjajo vse več pozornosti, saj so se iz krize marsikaj naučila.

Udeleženci dogodka so razpravljali tudi o tem, kakšen nadzor poslovanja podjetij in drugih organizacij je primeren oz. kdaj je prestrog. Po mnenju člana uprave Petrola Igorja Stebernaka stroga regulacija ni smiselna, saj ima lahko obratne učinke od želenih. “Ključno je, da je v podjetjih vzpostavljena visoka raven poslovne kulture, ki že v osnovi zmanjša tveganja za nepravilnosti,” je prepričan. Zadravec Caprirolova se je strinjala, da lahko prestrog nadzor sam po sebi povečuje tveganja. Primeren nadzor pa je vsekakor koristen in je že velikokrat prispeval k prepoznavi tveganj in lažjemu upravljanju z njimi, je podarila.

Odprta ostaja tudi dilema, ali bi bilo smiselno v celoti avtomatizirati postopek bonitetnega ocenjevanja. Kot je dejal svetovalec uprave Pokojninske družbe A in sopredsedujoči AmCham Finančni komisiji Žiga Vižintin, ki je povezoval razpravo, raziskave namreč kažejo, da posamezniki enake rezultate vrednotijo različno – v odvisnosti od ugleda podjetja, ki jih je doseglo.

Igor Stebernak o dejavnikih poslovnega zaupanja

Stuart Jones o dejavnikih poslovnega zaupanja

Tom Townson o dejavnikih poslovnega zaupanja

Vir: STA