V okviru združenega dogodka Partnerstva za spremembe in Upravljanje po šoku (Governance After Shock), ki je potekal v organizaciji AmCham Slovenija in Ministrstva za javno upravo, so se predstavili trije izzivi, ki jih bomo skupaj reševali v 7. krogu Partnerstva za spremembe.

Partnerstvo za spremembe, nacionalna platforma sodelovanja med zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju, ki jo vodita AmCham Slovenija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, in ki poteka pod sloganom “Sodelujemo.”, je vstopila v 7. krog, kjer bo reševala tri izjemne izzive. Na letošnji razpis so se prijavili Kemijski inštitut z izzivom NICKI: spodbuda Proof of Concept, Pisarna za prenos znanja Univerze v Ljubljani z izzivom Dodana v(r)ednost: Usklajenost med univerzitetnim znanjem in trgom dela ter Onkološki inštitut Ljubljana z izzivom Protonska terapija v Sloveniji –  odgovoren prispevek družbi in javnemu zdravstvenemu sistemu. Vsi trije so se na dogodku predstavili, reševali pa jih bomo do junija prihodnje leto.

Vse tri izzive je pozdravil tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je povedal, da gre pri projektu za povezovanje znanj, dobrih praks in razbijanje stereotipov, ki veljajo tako za javni kot zasebni sektor. Prepričan je, da je to prava pot razvoja, saj gre za novo normalnost, s katero se učimo fleksibilnosti in prilagajanja, s tem pa postajamo bolj učinkoviti.

Izzivi 7. kroga Partnerstva za spremembe

Kemijski inštitut: NICKI: spodbuda Proof of Concept

Slovenija investira nepovratna finančna sredstva zgolj v raziskovalno dejavnost, ki v mnogih primerih vodi do inovacij s komercialnim potencialom. Da bi se take inovacije približale vlagateljem, morajo raziskovalci najprej dokazati, da so njihove ideje praktične, koristne, tržno upravičene in vredne nadaljnjih finančnih vložkov. Žal pa se v procesu razvoja tehnoloških inovacije na tej točki pojavlja finančna vrzel, ki je posledica nerazvitega financiranja inovacij od ravni patenta do razvoja prototipa. Vrzel bi bilo možno zapolniti tako, da bi financiranju raziskav skozi raziskovalno dejavnost sledilo financiranje »Proof of Concept« (PoC) oz. preverbe tehnične izvedljivosti tehnologije. Za tehnološki razvoj države kot tudi družbe, bi morali ustanoviti PoC finančno podporo na državni ravni.

PoC sredstva služijo oz. omogočajo validacijo, komercializacijo novega produkta, nove tehnologije ali novega procesa, omogočajo podporo pri gradnji ekipe ter njenih znaj specializirano za situacijo, v kateri se znajdejo raziskovalci s tržno zanimivimi, a trgu neprilagojenimi in tržno nepreverjenimi tehnologijami. Pri ustanavljanju inovativnih podjetji pa je PoC nujen korak pred fazo iskanjem investitorjev v obliki zagonskega kapitala, semenskega kapitala in tveganega kapitala. Z namenom, da se raziskovalcem s komercialno zanimivimi inovacijami omogoči preboj na trg je bila na KI ustanovljena interna, prva v Sloveniji, »Proof of Concept« (PoC) finančna spodbuda, imenovana NICKI. Cilj spodbude je zvišati tehnološko stopnjo razvoja (TRL) in vrednost inovacij, povečati možnost prodaje oz. licenciranja in ustvarjenje povezav z industrijskimi partnerji.

Pisarna za prenos znanja, Univerza v Ljubljani: DODANA V(R)EDNOST! Usklajenost med univerzitetnim znanjem in trgom dela

Zaznave zaposlovalcev (podjetij, ustanov) glede kompetenc diplomantov visokošolskih programov so pogosto različne od zaznav visokošolskih inštitucij (pa tudi samih diplomantov). Zaposlovalci želijo “izdelanega” diplomanta, ki se bo lahko čim hitreje vključil v delovni proces, univerze pa menijo, da je njihova primarna naloga ustvarjanje in posredovanje znanja na način, da gradijo sposobnosti posameznika za pridobivanje kompetenc in ne učenje veščin. Izziv je, kako udejaniti model »trojne vijačnice« (triple helix), kjer so zaposlovalci pomembni deležniki v (so)ustvarjanju visokošolskega prostora, ob tem pa ohraniti akademsko svobodo, ki omogoča razvoj področij, ki (še) niso tržno zanimiva, a so podlaga za razvoj ustvarjalnosti in s tem dolgoročnega napredka in blaginje.

Prvi korak v vzpostavitvi konstruktivnega dialoga je uskladitev pričakovanj podjetij in izobraževalnih programov z vključevanjem znanj, pobud in potreb gospodarstva v najbolj perspektivnih panogah. S spodbujanjem učenja s pomočjo izzivov “challenge based learning«, lahko postopno spreminjamo poglede in zaznave obeh strani, akademsko-raziskovalne sfere in zaposlovalcev. Nov pristop pomeni gojenje kulture odprtosti in učenja, ki temelji na reševanju konkretnih problemov iz gospodarstva, hitrejše usklajevanje in prenos informacij med obema sferama, spodbujanje podjetniške miselnosti pri raziskovalcih ter promocijo znanj, najbolj relevantnih za trg, povečevanje kompetenc študentov in diplomantov, trajnejšo povezanost diplomantov z univerzo in bolj povezano akademsko-gospodarsko skupnost, ter večjo konkurenčnost slovenskih visokošolskih institucij ter tudi gospodarstva v mednarodnem merilu.

Onkološki inštitut Ljubljana: Protonska terapija v Sloveniji –  odgovoren prispevek družbi in javnemu zdravstvenemu sistemu

Protonska terapija je v svetu že uveljavljena najsodobnejša oblika radioterapije, ki je eden izmed treh temeljnih načinov zdravljenja onkoloških bolnikov, do katere pa imajo slovenski onkološki bolniki zelo omejen dostop. Izgradnja Slovenskega protonskega centra za zdravljenje onkoloških bolnikov (SIPTC) predstavlja velik izziv, tako iz vidika tehnologije in izvedbe, financiranja in seveda delovanja. Predvsem prvi vidik v svetovnem merilu obvladujemo tudi zaradi pomembnega prispevka slovenskega znanja.

Potreba po vzpostavitvi SIPTC izhaja v prvi vrsti iz potreb onkoloških bolnikov in medicinske stroke, in v nadaljevanju tudi iz znanstvenega in poslovnega potenciala v Sloveniji. Kljub temu izzivi ostajajo, ti pa so razumevanje in pripravljenost ključnih deležnikov, da upoštevajo sodobne načine partnerstva pri izgradnji tako zahtevnih projektov v okviru javnega zdravstvenega sistema, poslovni model delovanja, ki omogoča obravnavanje onkoloških bolnikov iz tujine/regije, načrtovanje centra, kar vključuje tudi izračun optimalne kapacitete, načrtovanja objekta, izbor tehnologije in umestitve v javni zdravstveni sistem, financiranje, saj kapitalsko zahtevna investicija potrebuje premislek o možnih načinih financiranja in sodelovanja javnih in zasebnih partnerjev, gradnja zahtevnega objekta zahteva ustrezne inženirske kompetence, zemljišče, ki mora zadostiti tehničnim in statičnim zahtevam objekta ter zahtevam zaščite pred ionizirajočim sevanjem, ter obratovanje in upravljanje centra, ki zahteva visoko tehnološko znanje in izkušnje.