“Da lahko tekmujemo z večjimi, moramo biti inovativni, fleksibilni in prilagodljivi. Slovenija pa nima jasne vizije, kaj so njeni strateški cilji, in tako ne more privabiti talentov, ki so ključni za prihodnost države,” je bilo glavno sporočilo tokratnega AmCham Poslovnega zajtrka.
Na AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom »Globalni izzivi – ima slovensko gospodarstvo odgovor nanje?« smo v razpravi, ki jo je povezoval Jaka Repanšek, ustanovitelj RePublisa, gostili Nevenko Kržan, predsednico AmCham Slovenija ter senior partnerko v podjetju KPMG, Blaža Brodnjaka, predsednika uprave NLB, Sandija Češka, predsednika Studio Moderna Group, ter prof. dr. Mojmirja Mraka s Katedre za denar in finance Ekonomske fakultete.
Dr. Mrak je razpravo začel z mislijo, da se dogajajo velike spremembe, predvsem v globalnem gospodarstvu, svet pa je postal nepredvidljiv. Svet, ki je deloval po pravilih mednarodnih organizacij, je bil predvidljiv sistem, to je bilo boljše okolje za mala gospodarstva. Zdaj pa se premikamo k multipolarnem svetu, vse močnejše postajajo države v razvoju, globalizacija pa že kaže tudi negativne učinke. »Novi svet se odmika od pravil, multilateralne institucije so v težavah, premikamo se k bilateralnim dogovorom, kar pa dela svet nepredvidljiv,« je dodal Mrak in povedal, da to za mala gospodarstva, kot je Slovenija, ni dobro.
Blaž Brodnjak je izpostavil, da se mora Slovenija osredotočiti na svoje zmožnosti in sposobnosti, sicer ne bo preživela. »Da lahko tekmujemo z večjimi, moramo biti inovativni, fleksibilni in prilagodljivi. Postavimo se zase, sami se moramo boriti z lastnimi talenti in za talente, tukaj pa je konkurenca močna. Podjetja morajo biti ambiciozna, morajo tekmovati v kvaliteti, ki je talent,« je povedal predsednik uprave NLB in dodal, da se moramo osredotočiti na to, kako bi privabili in zadržali talente, saj je to naša primerjalna prednost. Izpostavil je, da bi morala biti ambicija Slovenije ta, da bi bila del velikega regionalnega trga. »Če hočemo regijo ohraniti stabilno, je treba ljudem zagotoviti določeno kakovost življenja, da bodo zadovoljni in ne bo konfliktov,« je še povedal Brodnjak.
Senior partnerka v podjetju KPMG Nevenka Kržan je izpostavila tri glavne izzive sodobnega sveta, to pa so geopolitična trenja, kibernetska (ne)varnost in staranje prebivalstva. Ob tem je omenila še nove tehnologije, ki se jih v Sloveniji zavedamo, a so podjetja prepočasna v prilagajanju tem spremembam. »Moramo biti agilni, pospešiti procese in se pripraviti na novo realnost,« je povedala predsednica AmCham Slovenija in izpostavila še, da bi si morala podjetja prizadevati, da bodo boljša, ne le večja.
Sandi Češko je izpostavil, da je Slovenija sicer res majhna, a da ta argument v sodobnem svetu ne zdrži več, saj ne šteje več ali si velik ali majhen. Po njegovem mnenju je potrebno biti produktiven in sprejeti spremembe, saj le-te prinašajo uspeh. K temu je treba pristopiti »manj politično in čustveno« ter si odgovoriti na vprašanje, ali želimo prejemati pokojnine.
»Potrebujemo kolektivno voditeljstvo in pošten razmislek«
Ob tem je dr. Mrak opozoril, da pokojninski sistem ni vzdržen, da tudi zadnje reforme niso najbolj fiskalno vzdržne. »Ljudje bodo morali delati še dlje, treba je vzpostaviti sistem, ki ob tem mladih ne bo prikrajšal za službe,« je povedal in dodal, da bi morala biti pokojninska reforma usklajena z zdravstveno. »Naša demografska situacija je med najslabšimi na svetu, zato se bomo morali bolj resno lotiti tudi migracij,« je povedal in dodal, da bo morala Slovenija vzeti ponujene priložnosti regije, da bo dobila najboljše ljudi.
Brodnjak je ob tem opozoril, da je v teh nepredvidljivih okoliščinah vsak sam, saj država ne pomaga. “O reformah se govori že leta, pa dobimo samo kozmetične popravke,” je povedal in dodal, da živimo v svetu razvajenih ljudi in da smo globalno zmedeni. »Kateri so ukrepi, ki jih lahko sprejmemo?« se je vprašal in dejal, da bi Slovenija lahko bila specifična destinacija, nima pa jasne vizije, kaj so njeni strateški cilji. »Imamo prednosti, o katerih pa ne govorimo. Ena izmed teh je logistika, druga je turizem, tretja pa lesna industrija. Nimamo vizije, kaj bi država rada bila, pa bi radi sem privabili talente,« je povedal in dodal: »Potrebujemo kolektivno voditeljstvo in pošten razmislek, kje si država želi biti, ob tem pa bi morali vzpostaviti še ustrezno davčno okolje ter spremeniti volilni sistem, da ima tisti, ki vlada, zares mandat«.
S tem se je strinjala tudi Nevenka Kržan, ki je dejala, da Slovenija potrebuje vizijo in strategijo. »Imamo strategijo 2030, kjer pa niso omenjene digitalizacija, umetna inteligenca, tehnologija, spremembe generacij, … To ni dobra popotnica za strategijo,« je povedala. Dr. Mrak pa je dodal, da je Slovenija imela jasne cilje do sprejema v Evropsko unijo, zdaj pa ni strateškega razmisleka in oprijemljive strategije. “Težava je tudi ta, da bomo vstopili v novo evropsko perspektivo brez razvojne strateške usmeritve,” je opozoril dr. Mrak in dodal, da ob tem izgubljamo leta, da bi kaj resnega postorili.
»Živimo v svetu diktatorskih trendov in neliberalnih ekonomij,« je povedal Češko, ki je prepričan, da mora Slovenija ohraniti nacionalni konsenz in ostati demokratična. »Ohranimo »naš otok« stabilnosti, zdrave pameti in demokracije. Če bomo popustili populizmu in se razdelili na dva pola, bomo razpadli,« je še povedal predsednik Studio Moderna Group.
Na koncu razprave je generalna direktorica AmCham Slovenija mag. Ajša Vodnik še pozvala vse prisotne, naj sodelujejo pri odprtem dialogu med gospodarstvom, državo, civilno družbo in znanostjo pri ustvarjanju prototipa države za talente. S tem se namreč ukvarja Snežna kepa 2.0, središče optimizma, think tank mladih v okviru platforme AmCham Young, ki je kot ključne tematike izluščila voditeljstvo, meritokracijo, globalizem, sodelovanje in odprtost navzven.
Slike z dogodka si lahko ogledate na naši Facebook strani.
Celoten posnetek razprave si lahko ogledate TUKAJ.