Na današnjem dogodku AmCham Fokus, ki ga je organizirala AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, so govorci razpravljali o eni ključnih tem prihodnosti – zdravju kot naložbi, ne kot strošku, ter o tem, kako zagotoviti, da bo slovenski zdravstveni sistem dolgoročno vzdržen, dostopen in učinkovit.

Uvodoma so sogovorniki poudarili, da zdravje ni strošek, temveč naložba, ki se ob dobrem upravljanju obrestuje – tako za posameznika kot za družbo. Podatki pa kažejo, da nas čaka še dolga pot: več kot 78.000 pacientov v Sloveniji nedopustno dolgo čaka na zdravljenje, kar neposredno vpliva na produktivnost, razvoj in konkurenčnost gospodarstva.

Gostujoči govorci – mag. Robert Ljoljo, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), dr. Tanja Španič, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, in prof. dr. Jože Sambt, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani – so v pogovoru odprli ključna vprašanja: kako zdravje vpliva na gospodarsko produktivnost, kako zagotoviti dostop do naprednih terapij in kako preusmeriti sistem v smer preventivnega, podatkovno vodenega in vrednostno usmerjenega zdravstva.

Prof. dr. Jože Sambt je poudaril, da bi morala Slovenija zdravje razumeti kot gospodarsko dobrino in sistematično meriti učinke zdravljenja ter preventive na BDP. »Vsak evro, vložen v zdravje, ni strošek, temveč naložba v prihodnost države – v njeno produktivnost, trajnost in kakovost življenja ljudi. Če nekdo ozdravi hitreje ali ostane zdrav dlje, to neposredno ustvarja dodano vrednost in prispeva k blaginji družbe,« je dejal ter opozoril na pomen podatkovnih analiz, ki povezujejo stroške, izide zdravljenja in kakovost življenja, da bi se preprečile t. i. »mrtve izgube« v sistemu.

Mag. Robert Ljoljo je poudaril, da ima Slovenija dovolj sredstev za pokrivanje potreb pacientov, ne pa tudi vseh njihovih želja. »Naš cilj je, da ZZZS postane strateški investitor v zdravje, ne le plačnik storitev. Zato vzpostavljamo nov sistem upravljanja s čakalnimi dobami in pripravljamo pilotna projekta za prehod na model value-based care – sistem, ki nagrajuje kakovost in rezultate zdravljenja, ne količine storitev,« je pojasnil in dodal, da je ključno razumeti, katere storitve prinašajo največjo korist za paciente in družbo.

Dr. Tanja Španič je predstavila pogled pacientov in poudarila, da so čakalne dobe veliko več kot zgolj statistika: »Za nekoga, ki čaka na pregled zaradi suma na rakavo bolezen, lahko meseci pomenijo izgubljeno priložnost za ozdravitev. Sistem mora znati ločiti med nujnim in manj nujnim ter zagotoviti pravično, podatkovno podprto obravnavo.« Ob tem je izpostavila pomen preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in zaupanja v zdravstveni sistem: »Program DORA je izjemno uspešen – zajema že 85 % najbolj ogroženih žensk. A preventiva mora postati skupna odgovornost nas vseh. Trenutno v preventivo vlagamo le okoli 1,5 % zdravstvenega proračuna, kar je premalo, če želimo imeti zdravo in delovno sposobno družbo.«

Razprava se je dotaknila tudi vpliva absentizma na gospodarstvo. Po podatkih NIJZ je bilo leta 2023 vsak dan bolniško odsotnih več kot 50.000 ljudi, kar pomeni, da je »Bolniška d. o. o.« pravzaprav največje »podjetje« v Sloveniji. Stroški nadomestil za bolniško odsotnost so se v zadnjem desetletju povečali iz 216 na 620 milijonov evrov.

Prof. Sambt je predstavil rezultate raziskave o multipli sklerozi, ki kažejo, da več kot polovico vseh stroškov bolezni predstavljajo posredne izgube produktivnosti. Po njegovih besedah bi morala država uvesti zdravstvene investicijske analize (Health ROI), ki bi omogočile bolj premišljeno načrtovanje javnih sredstev.

V nadaljevanju je Igor Lerman, General Manager Adriatic Cluster, IQVIA, predstavil analizo Patients W.A.I.T. Indicator, po kateri slovenski bolniki v povprečju čakajo 600 dni, da postane novo zdravilo dostopno v sistemu, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem. Kljub temu ima Slovenija nadpovprečno dostopnost do onkoloških terapij.

Dr. Španič je ob tem poudarila, da je treba pri odločanju upoštevati tudi kakovost življenja in dolgoročno učinkovitost terapij: »Za pacienta 600 dni lahko pomeni izgubljeno priložnost za ozdravitev, a ključ je v podatkih – da razumemo, katera terapija res prinaša vrednost in komu.«

Mag. Ljoljo je dodal, da ZZZS že sodeluje z novo Javno agencijo za kakovost v zdravstvu, ki bo pomagala pri standardizaciji kliničnih smernic in spremljanju izidov zdravljenja. »Le na podlagi kakovostnih podatkov in jasnih smernic lahko zagotovimo pravično, varno in učinkovito obravnavo pacientov,« je poudaril.

Dogodek se je zaključil s skupnim sporočilom govorcev, da je zdravje temelj konkurenčnosti in razvoja družbe. »Če želimo zdravstveni sistem nove generacije, moramo sprejeti paradigmo, da vsak evro, vložen v zdravje, ni strošek, temveč investicija v prihodnost družbe. Dialog in sodelovanje vseh deležnikov sta ključ do zaupanja in stabilnega sistema,« se je glasilo sklepno sporočilo razprave.