STA je objavil intervju s predsednico AmCham Slovenija Nevenko Kržan, senior partnerko v podjetju KPMG, ki se jeseni po štirih letih poslavlja s položaja predsednice. Intervju si lahko preberete spodaj.

 

V Sloveniji so se zadeve tudi na področju investicij začele premikati, a še vedno pogosto manjka zavedanja o pomenu novih naložb, je v pogovoru za STA ob izteku drugega mandata na čelu Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija) povedala vodilna partnerica v svetovalno-revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan.

V štirih letih, ko je opravljala vlogo predsednice AmChama Slovenija, se je po njeni oceni država vendarle nekoliko bolj odprla navzven. Kot pozitivna primera je omenila prvo javno prodajo delnic NLB in prodajo Abanke, ki sta po njeni oceni prispevali k temu, da so tuji vlagatelji prepoznali stabilnost Slovenije. Kapital namreč išče stabilnost, je podčrtala.

Omenila je tudi ustanavljanje domačih skladov zasebnega kapitala, ki vstopajo na trg z zagotavljanjem svežega kapitala in mezzanine financiranja, kar je prav tako pomembna novost.

Zadeve se torej po njeni oceni premikajo, pri čemer je priznala, da bi “morda lahko pritrdili tudi oceni, da vse skupaj poteka prepočasi“. Kot ključen dejavnik za naprej pa je izpostavila ohranjanje stabilnosti in predvidljivosti ekonomske politike in poslovnega okolja na daljše obdobje, ne zgolj za čas enega vladnega mandata. Kot eno od področij, kjer sta ključni stabilnosti in predvidljivost, je omenila davčno politiko.

Glede davčnih sprememb, ki so v pripravi, je pozdravila spremembe dohodninske lestvice za davčno razbremenitev dela, ki je v Sloveniji preveč obremenjeno. Bi bile pa potrebne še nekoliko bolj korenite spremembe, če bi želeli v Sloveniji privabiti več industrije in storitev z visoko dodano vrednostjo, ki zahteva visoko kvalificiran kader. Vztraja tudi pri znanem stališču gospodarstva, da bi bila za konkurenčnost Slovenije zelo pomembna uvedba t. i. socialne kapice.

Glede sprememb za večjo obdavčitev kapitala pozdravlja minimalno efektivno stopnjo davka na dohodek pravnih oseb, ni pa naklonjena dvigu nominalne stopnje tega davka, prav tako kot ne višji obdavčitvi kapitalskih dobičkov. Opozorila je, da “gospodarske družbe ob nižji obdavčitvi običajno prikažejo več dobička, zaradi česar je učinek za javne finance pozitiven“.

Pri pokojninskih spremembah, ki se napovedujejo v naslednjih letih, bi bilo medtem po njenem mnenju treba spodbuditi tretji steber pokojninskega varčevanja, torej aktivno individualno varčevanje za starost v pokojninskih skladih.

Spomnila je, da je v slovenskih bankah trenutno blizu 20 milijard evrov denarnih vlog, kar pomeni precejšnjo akumulacijo kapitala, ki bi ga lahko ob primernih spodbudah in jasnih zakonodajnih okvirih pokojninski skladi vlagali na trgu in zagotavljali domače vire financiranja.

Glede ameriških investicij v zadnjih letih – med znanimi primeri, v katerih je prisoten ameriški kapital, so nakup Nove KBM in zdaj Abanke, kjer je glavni igralec ameriški sklad Apollo, nakup družbe Swaty Comet, ki ga je izvedla družba Weiler Abrasives, in naložba podjetja Albaugh v nakup propadlega Pinusa iz Rač – je povedala, da smo bili morda v preteklosti nekoliko premalo prepoznavni za ameriške vlagatelje, a se to zdaj počasi spreminja.

Kot investicijske priložnosti je izpostavila “številna srednje velika podjetja z visoko konkurenčnimi nišnimi izdelki, ki bi bila lahko zanimiva za tuje vlagatelje“. Nekoliko pa je bila razočarana nad zelo odkritim lobiranjem ameriškega ministra za energijo Ricka Perryja na nedavnem vrhu Pobude treh morij v Ljubljani za ameriški plin in jedrsko tehnologijo.

V preteklosti je veljalo, da je v Sloveniji prevladoval odklonilen odnos do tujih naložb. Tega morda po besedah Kržanove ni več toliko, a še vedno se ji zdi, da “manjka zavedanje, da je vsaka investicija, ki pripomore k ohranitvi ali ustvarjanju delovnih mest in prenosu novih znanj ter poslovnih praks v državo pomembna za gospodarski in družbeni razvoj“.

Treba je širiti zavedanje, da “kapital ni bav bav“, ampak poganja gospodarstvo in pozitivno vpliva na državo, je povedala. Pri tem je zatrdila, da odločno zagovarja enako obravnavo domačega in tujega kapitala.

Je pa ponudila primer, pri katerem je sodeloval tudi KPMG. Nemški Mahle je npr. z nakupom Letrike iz Šempetra pri Gorici na Goriško prenesel tudi del razvoja in v lokalnem okolju podprl izobraževalni program na področju mehatronike.

Glede možnosti nadaljnje privatizacije, za katero se zdi, da se je po prodaji bank ustavila, je dejala, da bi morda morali nanjo gledati nekoliko drugače. Kržanova meni, da bi morali preizkusiti modele javno-zasebnih partnerstev na področjih, kot sta infrastruktura ali zdravstvo, čemur so v zbornici v zadnjih letih v svojih predlogih in razpravah posvetili precej pozornosti. Pri tem poudarja, da morajo biti pravila za takšne projekte zelo jasna, nadzor pa strog in učinkovit.

Pri tem je izpostavila, da se “absolutno zavzema za ravnovesje med javnim in zasebnim, med socialno državo in zasebno pobudo“, a s takšnimi novimi modeli povezovanja teh dveh konceptov bi lahko dosegli “višjo kakovost za vse“, je prepričana.

Glede razvoja AmChama Slovenija v zadnjih letih je spomnila, da je ta za razliko od nekaterih sestrskih organizacij zasnovana precej širše kot zgolj zagovornik ameriškega kapitala. Združuje namreč okoli 360 podjetij z domačim in tujim kapitalom, ki imajo več kot 66.000 zaposlenih, profilira pa se kot poslovna skupnost optimizma in proaktivnega delovanja.

Ker pa se na ameriške gospodarske zbornice po Evropi še vedno napačno gleda kot na glasnike ameriške politike, protekcionistična politika administracije trenutnega predsednika Donalda Trumpa, ki deluje “precej nezrelo“, po njenih besedah “ni najboljše izhodišče za prepoznavanje ZDA kot poslovnega partnerja“.

Kržanova je ob pogledu na štiri leta vodenja zbornice med drugim izpostavila občutno povečanje njenega članstva. Ponosna je tudi na platformo Young, v okviru katere pomagajo razvijati mlade perspektivne kadre. Skupnost mladih potencialov šteje več kot 1500 ljudi.

Omenila je še projekt Partnerstva za spremembe, ki prek izmenjav in skupnega iskanja rešitev za določene izzive povezuje gospodarstvo in javni sektor ter spodbujanje dialoga med državo, gospodarstvom in civilno družbo za izboljšanje poslovnega in življenjskega okolja v okviru AmCham komisij, kjer sodeluje okoli 250 strokovnjakov.

Za naprej pa si ob ohranitvi pobud, projektov in dogodkov, ki so jih vzpostavili, želi, da bi zbornica “zadržala neodvisno držo in nadaljevala prizadevanje za Slovenijo priložnosti in spodbudnega poslovnega okolja“.

 

Jernej Šmajdek, STA