Matej, kaj vam predstavlja branje?

Čas s knjigo je ene posebne vrste čas, kot terapija. Padeš v nek »mode«, to je čas za razčistiti si ali razjasniti si stvari. Drugo pa je, kaj večinoma berem. Nekaj je sicer leposlovja, večinoma pa berem stvari, povezane z našim delom v CorpoHub-u. Kar se iz poslovne literature naučimo, vključimo v svojo dejavnost in delavnice na področju vodenja in agilnosti. Literatura nam predstavlja poleg novega znanja tudi navdih. Sicer smo v CorpoHub-u zelo učinkoviti, knjige pa so izjema – misli ti uidejo od enega odstavka, s knjigo se ne mudi. Če kdaj branje knjige traja zelo dolgo, če se ustavljaš, ker si vmes veliko premišljeval o prebranem, je to ok.

Katera je vaša najljubša knjiga? Kaj ste od nje odnesli?

Zelo težko bi izpostavil najljubšo knjigo, če pa že moram, pa bi bila to Hararijeva knjiga Sapiens: A Brief History of Humankind. Ni tako ozko fokusirana (le na naše področje delovanja), hkrati ni preveč leposlovje in da praktično vsakemu bralcu nek širši pogled na stvari.

Kako držite svoj TO READ seznam in kaj je naslednja knjiga na njem?

Moj letni cilj je prebrati 20-25 knjig. Našel sem portal Goodreads in ga predlagal sodelavcem. Deluje kot spletna stran, na kateri knjižni molji držimo svoje »to read« sezname in pišemo recenzije knjig, ki smo jih prebrali (op.a. Matejeve sezname in recenzije najdete na naslednji povezavi). Zdaj jih je kupil Amazon in je stran pointegrirana z Amazon Books in njihovimi bralniki Kindle. Vsako prebrano knjigo potem dam na Goodreads in jo tudi ocenim.

Ali si delate zapiske in kako?

Večinoma ne, razen za knjige, ki bi jih rad predstavil sodelavcem v CorpoHub-u. Takih je nekje tretjina. Za te naredim povzetek v obliki drsnic in predstavim na sladiCHi, t.j. obnovi nečesa, kar je nekdo od naših zaposlenih osvojil – znanje s konference, predavanja, povzetek neke knjige (op.a. CH v sladiCHa stoji za CorpoHub). Konkretno si zapiske naredim v aplikaciji Google Keep kot P.X (kjer X predstavlja številko strani v knjigi) in zraven v nekaj besedah tisto, kar je ostalega, kar mi ostane v spominu. Na koncu je potem kakšnih 30 strani označenih. Te ponovno obiščem in vsebino uporabim za predstavitev sodelavcem, ki traja nekje od 15 minut do pol ure.

Povejte nam še kaj več o tej SladiCHi, zdi se zelo dobra praksa za deljenje znanj znotraj podjetja.

V CorpoHub-u smo na Slacku in si tam delimo, kaj se dogaja. Imamo kanal Learning, ki vsebuje zanimive stvari, ki jih želimo deliti z ostalimi – pripraviš krajšo predstavitev in ker so drsnice že narejene, te vsebine lahko naknadno uporabimo kot del naših delavnic in izobraževanj. S to prakso smo začeli še v predpandemskem času, ko je bil v pisarni najmanj produktiven čas po kosilu, ko prideta na vrsto kavica in sladica. Od tod tudi ime, namesto fizične sladice je sladiCHa – sladica za možgane. Želja je, da vsak pride enkrat letno na vrsto. Malo je pa tudi vrstniškega pritiska: sam se pripravil 37 sladiCH, sledi kolega Voranc z dvajsetimi itd. Pri nas za kakšno zanimivo vsebino kar rečemo: »Dej, sladični to!« Zadeva je sezonska, kadar je zelo veliko dela v podjetju, tega ni toliko. Med pandemijo smo nato te predstavitve prestavili na petke, namesto v živo smo se posneli ali naredili predstavitev preko spleta.

Koliko je pri knjigi res pomembna dobra platnica?

Kadar si postavljen pred izbiro (če nimaš točno izbrane naslednje) sta prvi filter gotovo platnica in avtor, naslednji filter zame pa so ocene na Goodreads. Kaj bi sam dal na prvo stran, če bi napisal knjigo? To bi zaupal nekomu, ki se ukvarja s tem, strokovnjakom, tega ne bi sam kreiral.

Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da nimajo časa brati (sploh ne leposlovja)?

Časa imaš ravno toliko, kot vsi ostali, znotraj 24h je pa stvar prioritet. Pol ure na dan se zmeraj najde. Branje knjige mora postati navada, zato je to potrebno početi redno, če je treba, celo dati v koledar. Zakaj je pomembno, da beremo – tu bi dal referenco do knjige An Everyone Culture, ki poudarja, da se razvoj osebnosti in znanja (mentalna kompleksnost) ne konča nekje konec faksa oz. v zgodnjih dvajsetih, kot je veljalo do zdaj, ampak da je usvajanje novih stvari, novih konceptov, povezano z razvojem možganov, ki se v resnici razvijajo celo življenje.

Fizične knjige ali e-knjige in zakaj?

Po naravi sem ekstremno digitalen človek. V CorpoHub-u smo šli tako daleč, da celo ne plačujemo računov, ki pridejo fizično po pošti. Vendar knjige so tudi tukaj izjema – kljub temu, da imam Kindle račun, vse knjige kupujem v fizični obliki. Držati knjigo v rokah je nekaj posebnega.

Kako je pandemija vplivala na vaš odnos do knjig?

Najprej je bilo seveda več časa za branje, potem ga je bilo pa manj, ker nas je epidemija najprej držala noter in same in so knjigam konkurirali tudi podcasti, Netflix in druge vsebine (dokumentarci, naročniške revije). Zdaj bi rekel, da sem nekje nazaj na ravni leta 2019.

Katerega knjižnega molja predlagaš za naslednji intervju in katero knjigo bi mu/ji priporočil?

Michele Leonardi iz IBM. Predlagam mu knjigo The Power of Moments.