“Slovenija lahko postane digitalna prvakinja Evrope, če bo le digitalne kompetence in digitalno gospodarstvo postavila višje na agendo,” je na hekatonu “Skill up! Kompetence prihodnosti za družbo 5.0” izpostavila osrednja govorka, Myladie Stoumbou, regionalna direktorica in komercialna partnerica Microsofta za srednjo in vzhodno Evropo.

V okviru Partnerstva za spremembe, ki ga skupaj vodita Ministrstvo za javno upravo in AmCham Slovenija, ter s sodelovanjem Pisarne za prenos znanja Univerze v Ljubljani in Digital Sustainability Foruma smo organizirali Hekaton “Skill up! Kompetence prihodnosti za družbo 5.0”. Namen dogodka je bil najti rešitve, kako uskladiti pričakovanja podjetij in izobraževalnih programov z vključevanjem kompetenc prihodnosti, novih znanj, pobud in potreb gospodarstva ter javne uprave v najbolj perspektivnih panogah. Soočili smo štiri ključne deležnike – študente, profesorje, podjetja in javno upravo, ter se vprašali, kako narediti študentom privlačne programe, kako spodbuditi inovacijsko kulturo in interdisciplinarnost, kako privabiti prave talente ter kakšna znanja in kompetence podjetja in javna uprava sploh potrebujejo?

Zbrane je nagovoril minister za javno upravo Republike Slovenije Boštjan Koritnik, ki je povedal, da je nacionalna platforma sodelovanja Partnerstvo za spremembe v sedmih letih že spisala številne uspešne zgodbe. “Če se spoznamo in razumemo en drugega, potem lahko sodelujemo in sooblikujemo prave rešitve. Teh pa si želimo vsi – tako država kot gospodarstvo,” je povedal in dodal, da moramo razumeti, da če želimo napredovati in se približati družbi 5.0, moramo biti partnerji, ki sodelujejo in se povezujejo. “Kako uskladiti pričakovanja zaposlovalcev in izobraževalnih programov?” se je vprašal minister in dejal, da bo to samo z usklajevanjem kurikulov težko, saj je tukaj ključnega pomena tudi pridobivanje primernih kompetenc in mehkih veščin, ki se jih ne moreš naučiti iz učbenikov. “Mladi potrebujejo sodelovanje na konkretnih izzivih, potrebujejo mentorstvo, morajo se naučiti sodelovanja in kritičnega razmišljanja,” je še dodal.

 

Digitalna znanja kot prednostna in ključna razvojna področja

Barbara Domicelj, generalna direktorica Microsofta Slovenija in podpredsednica AmCham Slovenija, je izrazila upanje, da bo Slovenija med zmagovalci digitalnih preobrazb. “Smo v obdobju, ko se moramo pripraviti na okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji in se odločiti, kako bomo živeli po njej. Prepričana sem, da je pred Slovenijo ogromna priložnost, da izkoristimo vse prednosti, ki jih imamo,” je povedala Domicljeva in izpostavila, da je Slovenija med državami, kjer je zaradi avtomatizacije ogrožena kar četrtina delovnih mest. Zato mora po njenem mnenju Slovenija dobro izkoristiti možnosti v okviru evropskega načrta za okrevanje in odpornost, ki prav digitalna znanja postavlja med prednostna in ključna razvojna področja.

Slovenija ima po mnenju Barbare Domicelj veliko neizkoriščenih priložnosti na področju digitalizacije, Microsoft pa si želi biti partner slovenske digitalne preobrazbe, saj imajo dovolj znanja in izkušenj. Na globalni ravni je tako Microsoft že objavil pobudo, da bi digitalna znanja približali 25 milijonom ljudi po svetu, v drugi polovici marca pa bo podobno iniciativo sprožil tudi v Sloveniji. Tudi današnji dogodek je Barbara Domicelj označila kot odlično priložnost za nabiranje idej, ki bodo služile temu, da skupaj oblikujemo digitalno Slovenijo priložnosti.

 

Slovenija mora digitalni razvoj gospodarstva postaviti višje na agendo

Kot osrednja govorka na dogodku pa je nastopila Myladie Stoumbou, regionalna direktorica in komercialna partnerica Microsofta za srednjo in vzhodno Evropo. V svojem govoru je povedala, da je epidemija Covida-19 pretresla naša življenja in marsikaj postavila na glavo, a da se je potrebno na tovrstne pretrese pripraviti in se truditi biti odporen, kar se lahko doseže z vlaganjem v nova znanja in kompetence. Temu se zdaj skušajo prilagoditi tudi evropske in svetovne vlade ter podjetja. Stoumboujeva je predstavila novo normalnost, ki temelji na digitalizaciji vsega, delovanju na daljavo, porastu razvoja umetne inteligence, avtomatizaciji številnih procesov, na poudarjanju pomena varnosti in zdravja, na revoluciji oskrbovalnih verig in na pomenu digitalnega ekosistema, ki povezuje države in podjetja.

Epidemija je kot velik pospeševalec digitalizacije pokazala na moč digitalnih tehnologij in v vzhodni Evropi pospešila digitalizacijo za kar nekaj let. “Zdaj vidimo, da se krepijo digitalna znanja in da več kot 40 odstotkov vseh podjetij več vlaga v digitalizacijo, nove načine dela in pridobivanje novih kompetenc,” je povedala, ob tem pa izpostavila, da bolj digitaliziran svet pomeni tudi spremembo delovnih mest. Po besedah gostje iz Grčije je bilo zaradi avtomatizacije in digitalizacije v zadnjih letih v Evropi ustvarjenih kar 23 milijonov novih delovnih mest, izpostavila pa je tudi podatek Svetovnega gospodarskega foruma, da je v svetu za vsak milijon izgubljenih delovnih mest nastalo 1,75 milijona novih delovnih mest.

In kje je v tej zgodbi mesto Slovenije? “Slovenija bo prav tako kot ostale evropske države deležna sredstev iz evropskega sklada za okrevanje, kar jo bo naredilo bolj zeleno, bolj odporno in bolj digitalno,” je povedala Myladie Stoumbou in kot prednosti Slovenije izpostavila izjemno strateško pozicijo, dober izobraževalni sistem, enega največjih deležev znanstvenikov, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, na prebivalca na svetu, izjemno pripravljenost na prihodnost dela in pa gospodarstvo, ki ga v veliki večini sestavljajo majhna in srednja podjetja ter start-upi, ki bodo s svojimi agilnimi metodami in implementacijo novih tehnologij postali gonilna sila gospodarskega razvoja. Vse te prednosti lahko Slovenija izkoristi, če bo digitalni razvoj gospodarstva postavila višje na agendo, zagotovila boljši dostop do e-storitev ter poskrbela za boljšo digitalno izobrazbo svojih prebivalcev. “Kriza je imela velik vpliv na naša življenja, a je bila obenem tudi velik pospeševalec. Za Slovenijo je lahko to odlična priložnost za modernizacijo, digitalizacijo, avtomatizacijo in inovacije,” je povedala Stoumboujeva.