Ključno sporočilo AmCham Poslovnega zajtrka, ki je potekal v okviru Strateškega foruma Bled, je bilo, da je kriza pandemije bolezni covid-19 pokazala, da znamo sodelovati, ter da bomo iz krize lahko izšli samo z okrepljenim sodelovanjem gospodarstva, države, civilne družbe in znanosti.

Kombo AmCham Poslovni zajtrk je bil uvodni dogodek Strateškega foruma Bled, ki letos poteka v znamenju razprav o izzivih in priložnostih v svetu po covidu-19. Z gosti dr. Igorjem Cesarcem, podpredsednikom Global Economics Research, Citigroup, ter ustanoviteljem in častnim predsednikom Društva VTIS, dr. Juretom Leskovcem, izrednim profesorjem na Univerzi Stanford, Jonathanom Mooreom, glavnim namestnikom pomočnika sekretarja za Urad za oceane in mednarodne okolijske in znanstvene zadeve, United States Department of State, Joeom Philipszom, direktorjem Amber Infrastructure, ter Ulrikom Vestergaardom Knudsenom, namestnikom generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), se je pogovarjala generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik. Glavna vprašanja razprave so bila, ali je lahko sodelovanje ključ do uspeha v regiji in širše ter kaj se lahko naučimo iz trenutne zdravstvene krize? Kako opolnomočiti sodelovanje med najpomembnejšimi deležniki in ter kdo naj prevzame pobudo za povezovanje, gospodarstvo, vlada, akademska sfera ali civilna družba?

Igor Cesarec je uvodoma povedal, da je sodelovanje v trenutnih okoliščinah lažje, kot si mislimo. “Lahko smo lokalni, sedimo doma, pa še vedno uspešno sodelujemo s komer koli na drugem koncu sveta,” je izpostavil in dodal, da smo si trenutno bližje kot smo bili kadar koli. “Pomen sodelovanja se je od začetka krize kazal na vseh ravneh, ključno pa je bilo zaupanje. To nas bo zagotovo peljalo naprej,” je še dodal. Med civilno družbo, gospodarstvom, vladami in znanostjo mora biti dovolj zaupanja, da lahko naredimo korake naprej ter sodelovanje porinemo na naslednjo stopnjo, je prepričan Cesarec, ki je dodal še: “Sodelovanje ni odgovor na pandemijo. Sodelovanje je odgovor sam zase, sodelovati moramo in pika. Nam pa je pandemija pokazala, kako lažje sodelujemo tudi, če smo narazen“.

Jure Leskovec je temu pritrdil in dodal, da je tudi v Silicijevi dolini zaznati večjo pripravljenost na sodelovanje. “Globalizacija se nadaljuje, a jo je potrebno redefinirati. Zdaj bomo imeli veliko manjših pisarn po vsem svetu. To je velika priložnost za manjše države ali regije, tudi Slovenijo, saj ne bo potrebne kritične mase, da bi nekje odprl pisarno,” je povedal izredni profesor na Stanfordu. Jonathan Moore je izpostavil, da se s koronavirusom svet spopada z neznanim, tudi po njegovem mnenju pa je prihodnost v sodelovanju in partnerstvih. Dejal je, da je ponosen na ameriška partnerstva po vsem svetu, tudi v Sloveniji, in se zavzel za sodelovanje na temelju demokratičnih vrednot, saj je demokracija osnova za zaupanje. “Pomemben je dialog, pomemben je osebni stik, pomembne so vrednote in zaupanje,” je dejal.

Pomen medsebojnega zaupanja je izpostavil tudi Joe Philipsz, ki je predstavil uspešno sodelovanje vlad in zasebnih vlagateljev. Omenil je infrastrukturni sklad v okviru Pobude treh morij, ki je po njegovih besedah dober primer sodelovanja in dolgoročnega načrtovanja v regiji, saj lahko pokaže, kaj se zgodi, ko zasebni vlagatelji dobro sodelujejo z vladami. “Gre za enega pozitivnih vidikov te krize,” je dodal.

Tudi Ulrik Vestergaard Knudsen je dejal, da je kriza pokazala, da je sodelovanje pomembno bolj kot kadar koli prej. “Skrbi me, da bo kriza prinesla različne protekcionizme, nacionalizme, ekstremizme, ki bodo oslabili sodelovanje, a je prav kriza pokazala, da sodelovanje potrebujemo bolj, ko smo ga prej. Pred nami so namreč veliki izzivi – trgovina, klimatske spremembe, kibernetska varnost, geopolitične napetosti,” je izpostavil Knudsen. Dodal je, da dvomi v multilateralizem, da je sodelovanje na globalni ravni pod vprašajem, a da ima veliko upanja, da bomo vse bolje sodelovali na regionalni ravni. “Evropska unija je okrepila sodelovanje, prav tako Balkan in države srednje Evrope. Tukaj lahko pomaga tudi OECD s svojimi analizami in dobrimi praksami,” je povedal in izrazil upanje, da bomo na ta način posledično okrepili tudi multilateralno sodelovanje.

“Jasno je, predvsem v Evropi, da gospodarstvo ne more funkcionirati brez pomoči države. Prav tako pa država ne more delovati brez tržnega gospodarstva,” je še povedal Knudsen, ki upa tudi, da se bo okrepilo zaupanje v znanost, saj nas tako čaka boljša prihodnost. “Države, ki so se najbolje odzvale na koronavirusno krizo, so bile tiste, ki so poslušale znanost,” je opozoril.

Ključnega pomena je zaupanje v znanost

Tudi Jure Leskovec je v razpravi izpostavil pomen znanosti in strokovnosti, saj v času nestabilnosti potrebujemo eksperte, da jim zaupamo in dobimo potrebne odgovore. “Tudi na Stanfordu opažamo, da se je povečalo zanimanje podjetij po sodelovanju s profesorji. Posel se odpira univerzam bolj, kot se je v preteklosti, saj iščejo odgovore na svoja vprašanja,” je povedal. Ključnega pomena pri vsem tem je komunikacija in razlikovanje pravih informacij od tistih nepreverjenih. “Ker živimo v novem ciklu, ki je močno pospešil vse zadeve, je toliko bolj pomembna vloga, ki jo igrajo mediji, da umirjajo zadeve, poročajo o resnici in ne spodbujajo ekstremizmov. Znanstveniki so tukaj, da pomagajo, ostali deležniki pa morajo razumeti, da je to proces,” je še dodal Leskovec.

Tudi Igor Cesarec se je strinjal, da je ključnega pomena komunikacija, ki naj pride od ekspertov in znanstvenikov. “Poskrbeti moramo, da bodo eksperti razložili svoje znanje in da jo bo javnost pravilno sprejela. Zaupati moramo znanstvenikom, to zaupanje pa je potrebno zgraditi,” je še povedal. Jonathan Moore se je ob tem vprašal, če vlade dovolj poslušajo znanstvenike in akademike? “Demokratična družba mora znati poslušati čim več ekspertov in znanstvenikov, ob tem zaupati ljudem, ki jih poslušaš, ter si ob tem ustvariti svoje mnenje,” je dejal, Joe Philipsz pa je dodal še, da je zelo pomembno, da vsak del družbe odigra svojo vlogo pri izobrazbi in razumevanju, kako se razvija svet. “Sem optimist, da se bomo kot družba znali spopasti s težavami,” je še dodal.

“Izkoristimo priložnosti, ki jih prinaša nova realnost”

Za konec je Joe Philipsz povedal, da je trenutna kriza priložnost za vse nas, da razmislimo, v kakšnem svetu si želimo živeti. “Digitalni svet nam daje priložnost, da si naredimo svet, kot ga želimo. Digitalna infrastruktura lahko zagotovi ravnotežje in zmanjša napetosti na vsem svetu,” je izpostavil kot pozitivno stvar, ki jo lahko potegnemo iz krize. Igor Cesarec je prepričan, da ko govorimo o sodelovanju, ne sme ostati le pri besedah, da je sodelovanje resnično potrebno spraviti k življenju. Jure Leskovec je dejal, da lokalizacijo oz. regionalizacijo, ki se dogaja, razume kot novo demokratizacijo. “Zaradi krize bodo nastala nova delovna mesta, ki so lahko priložnost za ljudi po vsem svetu. Delo na daljavo bo omogočilo, da bomo ustavili beg možganov. Z delom na daljavo bo tudi visoko usposobljena delovna sila lahko izkoristila priložnosti, ki jih sicer ne bi. In to je priložnost za Slovenijo ter za nove poslovne modele. Digitalizacija je omogočila, da upravljamo svoje delo bolj učinkovito ter imamo tako tudi več prostega časa,” je prepričan. Jonathan Moore pa je izpostavil, da je izhod iz krize priložnost, da nekatere procese postavimo na novo in presežemo stare vzorce. “Zavezati se moramo, da se spopademo z izzivi in izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja nova realnost,” je dejal.

Goste na AmCham Poslovnem zajtrku sta nagovorila tudi Igor Zgrabljić, vodja za vladne zadeve in javne politike za srednjo in vzhodno Evropo pri Googlu, in Jan Bervar, arhitekt kibernetske varnosti pri Conscia Group. Zgrabljič je povedal, da je Google v času krize sodeloval z vladami po vsem svetu in je to model, ki ga bodo uporabljali tudi v prihodnosti. “Državljanom moramo zagotoviti verodostojne informacije, zagotoviti znanje in gospodarsko pomoč. Če bomo hoteli, da si svetovno gospodarstvo opomore, bomo morali sodelovati, za to pa potrebujemo znanje,” je povedal in dodal, da je ključnega pomena tudi tehnologija. “Kriza je pospešila uporabo tehnologije, a nas lahko ta tudi hitreje spravi iz krize,” je še dodal. Jan Bervar pa je opozoril na pomen kibernetske varnosti. “V svetu imamo tudi krizo v senci, to pa je pandemija digitalnega kriminala. Ta se ob boku zdravstveni pandemiji zaostruje, saj spletni kriminalci razvijajo nove poslovne modele, tveganja pa se z delom na daljavo le povečujejo,” je povedal in tudi sam izpostavil pomen zaupanja.

Posnetek celotnega AmCham Poslovnega zajtrka si lahko ogledate TUKAJ.

Fotografije z dogodka si lahko ogledate TUKAJ.

Vir fotografije: Unsplash