Na AmCham Poslovnem zajtrku, ki ga je AmCham Slovenija organizirala v sodelovanju z Združenjem družb za upravljanje investicijskih skladov GIZ in Združenjem bank Slovenije, so ključni predstavniki vlade, finančnega sektorja in gospodarstva razpravljali o prihodnosti slovenskega kapitalskega trga. Osrednje vprašanje dogodka je bilo: Zakaj so hrvaški, in ne slovenski skladi, veliki lastniki podjetij v Sloveniji?

Razprava je jasno pokazala, da Slovenija brez celostne strategije za razvoj kapitalskega trga, izboljšanja finančne pismenosti in ponovne vzpostavitve zaupanja v finančni sistem, ne bo mogla oblikovati močnega domačega investicijskega okolja. Slovenski trg je še vedno plitev in šibko likviden, kar neposredno vpliva na možnosti financiranja podjetij, inovacij in dolgoročne gospodarske rasti.

Minister za finance, Klemen Boštjančič, je opozoril, da finančna nepismenost in nezaupanje v sistem zavirata razvoj trga. »V Sloveniji ljudje ne vidijo prave povezave med tem, koliko vlagaš in koliko dobiš,« je dejal. Med prebivalstvom, pa tudi v segmentu malih in srednjih podjetij, je razumevanje finančnih instrumentov prenizko. Opozoril je tudi na aktualno izdajo t. i. ljudskih obveznic, ki naj bi spodbudile aktivacijo prihrankov – trenutno jih je več kot 40 milijard evrov na bančnih računih fizičnih in pravnih oseb. »To je nacionalna izguba. Brez pravih naložbenih priložnosti in davčnih spodbud bomo težko spodbudili vlagatelje,« je opozorila Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije. Dodala je, da je finančna pismenost več kot individualna veščina – je strukturni pogoj za delujoč kapitalski trg.

Predsednik uprave Ljubljanske borze, Marko Bombač, je izpostavil nizko likvidnost trga in pomanjkanje novih borznih izdaj. Potencial vidi v vključevanju državnih podjetij, kar bi okrepilo tako dinamiko kot zaupanje v trg. Ob tem si borza prizadeva za pridobitev statusa razvijajočega se trga (emerging market), kar bi povečalo mednarodno vidnost in privlačnost za tuje vlagatelje.

Poseben poudarek je bil namenjen razliki med slovenskim in hrvaškim pokojninskim sistemom. Hrvaški skladi zaradi obveznega prispevnega sistema upravljajo 25 milijard evrov sredstev, medtem ko slovenski le približno 4 milijarde. To jim omogoča, da postajajo aktivni vlagatelji tudi v Sloveniji. »Gre za sistemski zaostanek, ki ga brez temeljite pokojninske reforme ne moremo nadoknaditi,« je poudaril Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Skladov.

Petar Vlaić, predsednik uprave Erste d.o.o. in vodja hrvaškega združenja pokojninskih skladov, je poudaril, da so hrvaški skladi kapitalsko močni predvsem zato, ker so se že pred leti sistemsko preusmerili iz prvega na drugi pokojninski steber. Obvezno varčevanje v drugem stebru je omogočilo akumulacijo znatnih sredstev, kar jim danes omogoča pomembno investicijsko vlogo. Opozoril je, da vlagatelji iščejo stabilna in donosna okolja, kar Slovenija v marsičem že ponuja, a svojega potenciala zaradi pomanjkanja sistemske podpore še ne izkorišča v celoti.

Žiga Vižintin, sopredsedujoči AmCham Finančne komisije, je ob tem poudaril pomen zaupanja v pokojninske mehanizme in vloge delodajalcev pri dodatnem varčevanju zaposlenih. Uvedba obveznega varčevanja v drugem stebru, ki še čaka na odločitev v okviru pokojninske reforme, bi po njegovem mnenju lahko pomenila zgodovinski premik.

Jure Mikuž, partner v South Central Ventures, je opozoril na pomanjkanje institucionalnega vlagateljskega poguma in podporo tveganemu kapitalu, ki je nujen za rast start-up ekosistema. Po njegovem mnenju bi večji delež pokojninskih sredstev v tveganem kapitalu bistveno spodbudil inovacije in tehnološki napredek.

Razpravo je dopolnil Spyridon Ntallas, predsednik uprave OTP banke. Poudaril je pomen vključevanja slovenskega trga v širši regijski kontekst, tudi prek oblikovanja skupnega indeksa jugovzhodne Evrope. »Trg mora imeti globino – to pomeni, da mora vsak vlagatelj imeti možnost izstopa, ko to želi. Brez tega ni prave dinamike in privlačnosti za investitorje,« je dejal. Ob tem je spomnil na temeljno načelo: višje tveganje prinaša višji donos.

Čas za ukrepanje je zdaj. Slovenija potrebuje dolgoročno vizijo, več sodelovanja med ključnimi deležniki in konkretne reformne korake, če želi okrepiti konkurenčnost in stabilnost svojega gospodarskega okolja.

Foto album dogodka je dostopen 📸 TUKAJ.