4. srečanje AmCham Young Professionals™

Ljubljana, 5. november, 2015

»Sara zelo nazorno predstavi vse stopnice po katerih stopa do uresničitve svojih ciljev. Kot športnica, znanstvenica in sedaj podjetnica, prenaša slušateljem svoje tudi zelo osebne izkušnje, ki pa se izkažejo v osnovi nam vsem poznane. Njen nastop se bere kot osebni dnevnik, ki ti odpre oči, da kot pravi sama, potegneš vodo v wcju oz. v svoji glavi, in da prevzameš kontrolo nad svojimi mislimi in vedenjem ter jih usmeriš v doseganje ciljev.«

– Dejan Vladič, Ministrstvo za zunanje zadeve

»Ko se odmaknemo od tveganj, se odmaknemo tudi od izzivov. Uspešni pa lahko postanemo šele takrat, ko se začnemo zavedati, da so vse ovire samo izzivi, ki nam omogočajo postati boljši.«

– Miha Turk, Odvetniška pisarna Čad

»Karizmatična in fascinantna Sara Isakovič, živi to kar govori. Smo kar mislimo in ljudje premalokrat pomislimo kaj mislimo.«

– Urška Granda, Salveo

»Jutro. Nasmej se. Zasij..

Sara Isakovič nas je na včerajšnjem srečanju napolnila s svojo pozitivno energijo in zagnanostjo. V svojem življenju si je izbrala izredno težak izziv – dobiti olimpijsko medaljo, vendar na svoji poti ni nikoli obupala, ker je pred seboj vedno imela cilj. V vsakem trenutku, pa naj bo to pri športu, poslu, odnosih, imamo možnost reagirati na različne načine. Četudi reagiramo ‘narobe’, si moramo reči: hvala napaki, nekaj smo se naučili. Vsak novi dan nam prinaša nove izkušnje. Prevzeti moramo odgovornost za svoja dejanja, verjeti vase in si postavljati izzive in cilje. Hvala Sara.«

– Manca Kunavar, SGS Slovenija

»Prvo jutro po Sarinem predavanju me je budilka zbudila ob 4.40, zaželel sem si dobro jutro, se zobato nasmehnil in zavpil: “Showtime!” Sicer nisem videl samorogov, sem pa zagledal mavrico, ko me je na silo zbujena žena z ostrim špičastim komolcem udarila v rebra. Kljub bolečinam in modrici je ta izkušnja zame dobra, saj me je postavila pred izziv, kako naslednja jutra predlagani ritual izvesti brez resnih telesnih poškodb. Uspelo mi bo!”«

– Mart D. Buh, Languagesitter

»Zmagovalna energija, odlična tema, motivacija, strast, zagon… Navdih za naprej!«

– Meta Simčič, KPMG

»Sara je izjemna športnica in to je dosegla predvsem zaradi želje, motivacije in trdega dela. Če želiš v življenju uspeti, moraš v to tudi nekaj vložiti – izstopiti iz “varnega” okolja in stopiti korak naprej. Naši rezultati so posledica našega odnosa do dela. V želji, da pridemo do želenega cilja, se moramo znati motivirati, saj nas na tej poti čaka veliko ovir. Vendar nas to ne sme ustaviti. Sama sem zelo pozitivna in trmasta oseba, zato mi v življenju ovire ne predstavljajo problemov, temveč izzive, ki so mi namenjeni. Vsak dan je nekaj posebnega in ne pustim ljudem, ki so ‘negativci’, da mi ga pokvarijo. Bodi usmerjen v to, kar te osrečuje in se tega drži! “What doesn’t kill you only makes you stronger”«

– Nataša Abazoski, TNT Worldwide

»Simpatičen opomin zakaj izzivov pravzaprav ne bi smeli dojemati kot nekaj zoprnega, ampak dobrega za nas. Sicer vseeno malo dvomim, da se bom kdaj res uspela pripraviti prav do odnosa v stilu »Juhej, nov izziv je pred mano, komaj čakam!«, bo pa pri motivaciji zagotovo pomagalo zavedanje, da sem pred izzivom zato, ker želim v nečem uspeti, doseči nek svoj cilj.«

– Maja Koritnik, NLB

»Sara Isakovič nas je s svojim (p)osebnim predavanjem opomnila kateri so ključni dejavniki motivacije in premagovanja izzivov – je pa Sara že sama po sebi s svojo prezenco in pozitivno naravnanostjo velik navdih za večjo motiviranost. Sama je dokaz, da lahko optimizem in upoštevanje določenih ostalih zakonitosti pomembno povečajo verjetnost doseganja ciljev oz. tudi pomagajo zastavljati višje cilje.«

– Damjana Pangerčič, Aerosol

»Toliko pozitivne energije kot jo lahko dobiš od Sare, jo težko najdeš drugje. In če sem že malo pozabil kako pomemben je vsakodneven odnos do sebe, do izzivov, cilja in motivacije, ki te pripelje do cilja, me je Sara včeraj s svojim simpatičnim nastopom in zvrhano mero pozitive, spet “dvignila” in spomnila, da se s pravim odnosom in pristopom vse da, če se hoče. In, ja, zjutraj sem si rekel: “Dobro jutro Jaka, it’s show time.” Sara, hvala!«

– Jaka Črnivec, SAP

»Sara je bila izredno motivacijska in kar neobičajno (vendar iskreno) pozitivna, posledično pa je bilo včerajšnje srečanje eno najboljših do sedaj. Izpostavljenih je bilo kar nekaj zanimivih idej, z upoštevanjem katerih bi podobno pozitivno naravnanost lahko dosegli vsi. Moj prvi izziv po poslušanju Sarinega predavanja je, da vsake toliko preverim, če na okolico delujem vzpodbudno ali zaviralno – sem motivator ali nergač?«

– Gaja Kmet, Hidria

»Kot pravi ona, dobro se je spomniti kdaj stvari, ki jih deep down inside že vemo, pa včasih ne pridejo na površje, ker je tam nekaj drugega. Po štirih letih življenja in dela v ZDA lahko rečem, da sem se čisto vsak dan srečevala z velikimi izzivi, tako na poslovnem kot zasebnem področju. Vse odkar sem se odločila, da sprejmem delo v Ameriki, je moje življenje en sam izziv. Poleg stvari, ki jih je omenjala Sara včeraj, sem imela v sebi vedno neko zadoščenje oz alternativno rešitev že z zavedanjem, da sem se za odhod tja odločila sama, in da se kadarkoli za vrnitev tudi lahko odločim sama. To mi je v bistvu dalo dodatne moči in energije, da v resnici nikoli nisem zares pomislila, da bi predčasno zaključila svoj mandat. Ta možnost mi je dala svobodo, da lahko naredim karkoli in grem kamorkoli, da o svoji usodi odločam sama. Po končanem mandatu sem se odločila, da »zapustim dom, da se vrnem domov«, ker sem ves čas res močno pogrešala svoje bližnje, in ker si v Sloveniji želim ustvariti družino. Vrnila sem se pred kratkim, in moram priznati, da je adaptacija nazaj na slovensko okolje težja, kot je bil prehod v ameriško kulturo. Izzivi so te tedne mnogo hujši, in vsakega posebej premagujem po najboljši možni poti. In tudi zdaj vem, da če po preteku nekega časovnega obdobja še vedno ne bom mogla v celoti sprejeti nazaj slovenskega vsakdana, vedno lahko grem spet čez lužoJ Tudi to mi daje občutek svobode odločanja, ki je za mene ključen pri day to day aktivnostih.

Včeraj mi je veliko dala misliti Sarina izjava, da je skozi celotno otroštvo sanjala o olimpijski medalji, da je vedela, da jo bo enkrat priplavala, in da je bila za to pripravljena storiti vse in karkoli. Začela sem razmišljati, kaj pa je moja olimpijska medalja… Spomnim se, da sem si od nekdaj kot čisto mala punčka močno želela psa, in da sem bila pripravljena narediti vse in karkoli, da ga dobim. Nanjo sem morala čakati več kot 10 let, in vseh teh 10 let sem vsak dan delala stvari doma in v šoli, da sem si jo po oceni staršev »zaslužila«. Spomnim se dneva, ko sem jo dobila, in spomnim se vseh 13 let, ko sem jo imela. Predanost, odgovornost, sreča in veselje, pa tudi skrb, nega in žrtvovanje, finančno odrekanje otroka, vse to je spremljalo moje »pasje obdobje«, in me naučilo marsičesa, kar mi pride prav v odraslem življenju. Moja naslednja medalja pa je vsekakor družina in otroci, ki si jih zelo močno želim, in zaradi česar sem se tudi vrnila pod Alpe, in za kar sem pripravljena narediti vse in karkoli. Seveda je bilo vmes še veliko kariernih in študijskih ciljev, pa vendar sta morda ta dva najmočnejša oz ju doživljam kot dva mejnika, iz katerih črpam moč in navdih za ostala področja v življenju. Ne glede na to, da ta mejnika nista tako »bleščeča« kot Sarino srebro, pa se vendar lahko poistovetim z čisto vsako besedo, ki nam jo je včeraj namenila, z vsemi občutki in z vsemi fazami v procesu, ki pripeljejo do želenega cilja.

Sicer pa se ta trenutek poskušam navajati nazaj na slovensko kulturo, in včasih mi je prav hudo, ko me npr na sprehodu na Rožnik nihče ne pozdravi. Tega sem se odvadila, ker v Ameriki smo se vsi pozdravljali povsod, in mi je všeč ta pozitivizem, to veselje in sproščenost. In vesela sem odzivov ljudi na tej isti ljubljanski gozdni poti, ko jim najprej sama zaželim Dober dan in se jim nasmejem – vidim, kako so presenečeni, kako veseli so, in kako lepo mi odzdravijo. Če začnemo z malimi premiki, ki so v osnovi enostavni, je vsak naš dan lahko zelo lep, ne glede na to, s čim se moramo soočati. Morda bi lahko tudi to bila ena od vrednot letošnjega AmCham Young programa, za katero se zavežemo, da jo širimo tudi izven naše male in lepe skupine.

O Sarinem nastopu imam povedati same lepe stvari. Želim si, da bi lahko malo več časa ostala z nami po predavanju, da bi se lahko še bolj neformalno pomenili, ampak čisto razumem, da je v tako kratkem času, ko je doma, razpeta na ogromno koncev. Uživala sem v njeni sproščenosti in sem vesela, da je z nami delila tudi zasebne stvari. Ko vidim, kako suverena je pri nastopanju, si želim, da bi tudi na slovenskih fakultetah uvedli tovrstni trening pri vseh predmetih, ker je to gotovo ena izmed vrlin, ki jo delodajalci najbolj cenijo. Sigurno si bom včerajšnji večer zapomnila za vedno, in z ljudmi, ki so mi blizu delila občutke, ko sem v svojih starih šolskih klopeh poslušala mlado Saro, za katero sem prepričana, jo čakajo samo lepe stvari na njeni poti.«

– Tamara Zalar, Tajfun