sl Slovenščina

Dean, Nina, Urška, Patricija in Ognen. Pet posameznikov, ki izstopajo iz povprečja, pet bodočih poslovnih liderjev. So del 10. generacije AmCham Young Professionals, del krasne zgodbe, ki je tudi v malce drugačnih okoliščinah povezala ljudi, energije in stkala vezi, ki bodo ostale za vedno. So generacija izjemnih mladih, ki prinašajo razmisleke o prihodnosti družbe, v kateri živimo, o problematikah, ki jih je potrebno naslavljati, in o vrednotah, ki morajo biti gonilo nas vseh.

Eden izmed njih bo 17. junija 2020 postal AmCham top potencial leta in tako glas generacije, ki nam bo zagotovo pokazala pot naprej.

Dean Habuš

Dean Habuš, soustanovitelj in direktor podjetja OptiBar, je serijski podjetnik, ki zase pravi, da je njegova kvaliteta to, da zna ljudi usmeriti v skupni cilj in da zna v pravem trenutku postaviti prave prioritete. To je pokazal tudi s projektom preprosto.je, ki je nastal praktično čez noč in požel velik uspeh. “Postaviti je bilo potrebno novo strategijo in poslovne modele, procese v podjetju pa obrniti na glavo. Imeli smo možnost, da ponudimo potencialno rešitev, ampak samo, če odreagiramo takoj. Ob ekipi, ki je zadevo postavljala, me ni nikoli skrbelo, da ne bi uspeli,” ponosno pripoveduje Dean, ki obljublja, da od njih še nismo slišali zadnje besede.

Za vsa svoja podjetja Dean pravi, da so v začetku kot otroci. “Mislim, da je cilj vsakega starša, da svoje otroke pripravi na samostojno življenje. In tako se trudim delovati tudi sam. Ko smo prepoznali, da lahko podjetje OptiBar bistveno bolj prosperira s pravim partnerjem, smo dve partnerski podjetji spustili v lastniško strukturo podjetja – celo v večinski delež,” pripoveduje Dean, ki je navajen tudi na padce in neuspehe. “Že moj čisto prvi projekt mi je hitro pokazal zobe, saj smo propadli še preden smo sploh začeli, ker smo se z investicijo kar malo zaleteli. To je zelo bolelo,” iskreno pove in ob tem doda: “Prepričan sem, da je vsak pravi podjetnik najmanj enkrat okusil “propad” in to prvič vedno boli. Pa tudi drugič in tretjič“.

Ob tem doda, da je vedno potrebno izhajati iz problemov, ki jih imajo ljudje ali podjetja, ne iz rešitev. “Izhajajte iz problema ne iz rešitve, ker če rešitev ne reši nobenega problema, nima možnosti za uspeh. Problemov pa je okoli nas zelo veliko, treba je le znati poslušati trg,” je prepričan Dean, ki svoje znanje prenaša tudi na ostale, ki začenjajo svojo podjetniško pot. “S pravim mentorjem, ki ti pomaga v težavah, je vse veliko lažje. Naučil sem se, da v svojo idejo ne smeš biti zaljubljen – naj bo to kar prvo pravilo. Imej odprte oči, poslušaj trg, ker boljša priložnost lahko čaka le korak stran,” je prepričan podjetnik. In še njegovo glavno vodilo: “Večini priložnosti, ki pridejo mimo, rečem ne, da se lahko osredotočim na tiste prave, ki ustvarjajo dodano vrednost za družbo“.

Nina Pejič

Nina Pejič je mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov in podjetnica. Kako povezuje svojo raziskovalno kariero in svojo podjetniško žilico? “Obožujem to, da je moja služba iskanje novega znanja in podajanje znanja naprej, mladim generacijam, praksa pa se je iz znanja razvila naravno. Ker se ukvarjam z Azijo in digitalizacijo, me je to vodilo v koncept družbe prihodnosti (Družbe 5.0), s čimer se zdaj ukvarjam v zasebnem sektorju,” pripoveduje Nina, ki podjetjem, ki imajo vizijo delovanja v pametni družbi, pomaga realizirati njihove ideje. Skupaj s podjetjem začrta pot, poišče strateške partnerje na domačem in tujem trgu, pri tem pa daje poseben poudarek azijskim trgom, ki jih dobro pozna. In kakšno je njeno sanjsko podjetje? “To naj bo mednarodno strateško svetovanje, ki se osredotoča na še neizkoriščene trge in trende prihodnosti s ciljem povezovanja vzhoda in zahoda, severa in juga,” izda Nina.

Njena strast je raziskovanje Vzhodne Azije, ki se ji je sprva z dejstvom, da praktično vodi svet, obenem pa se srečuje z lastnimi notranjimi problemi, postavila kot izziv, potem pa se je nad izzivom iskreno navdušila. “Spoznavala sem delčke kulture, spletla nova prijateljstva na Japonskem, Kitajskem, kar me je vse pripeljalo na današnjo pot,” nam zaupa Nina in doda: “Najboljši nasvet pa sem dobila od naključne Kitajke na letalu, ko sem letela na enomesečno serijo sestankov, ki so bili zame precej zastrašujoči: če poveš manj, odneseš več. Včasih to pozabimo – center pozornosti ni vedno tisto mesto, ki nam bo najbolj koristilo“.

Na vprašanje, kakšne liderje potrebuje danes svet, Nina odgovori, da pravi lider postane lider šele takrat, ko mu začnejo ljudje slediti. To pa se zgodi, ko postane dober predstavnik svoje ekipe, prvi, ki pristno in odločno utira pot naprej, ki ima čut za sočloveka in zmožnost povezovanja. “Današnji svet je kompleksen, srečujemo se s problemi, ki jih ne more rešiti en človek, podjetje ali organizacija. V skupnost usmerjene liderje potrebujemo na globalnem in lokalnem nivoju. Menim, da se lista današnjih liderjev razlikuje od preteklih po tem, da je končno bolj raznovrstna, čeprav še nismo na cilju. Danes liderji mobilizirajo človeštvo, pa vendar ti še zdaleč niso edini pomembni. Pomembni so tudi lokalni liderji, saj se sprememba enostavno ne prične globalno,” pove Nina.

Urška Kajtner

Urška Kajtner je kadrovska specialistka in vodja transformacije v farmacevtski družbi Roche, kjer spodbuja implementacijo novih poslovnih modelov. “V izjemno hitro spreminjajočem se okolju, ki smo mu priča danes, podjetja, ki ne bodo prilagodila načina dela, ne bodo preživela. Govorim o spremembah na nivoju posameznika, podjetja in družbe kot celote. Inovativno kulturo spremljajo strast, pogum in neizmerna želja, da zadovoljimo neizpolnjene potrebe naših strank,” pripoveduje Urška, ki svojo vlogo v podjetju razume predvsem kot odpravljanje ovir in promocijo želene kulture. “Kulturo definiramo zaposleni sami in tako odgovornost za uspeh jemljemo v svoje roke. Skupaj bistveno lažje presegamo negotovosti in stare vzorce, ki so globoko zakoreninjeni v naši poslovni kulturi,” pove in doda, da je to proces nenehnega učenja in naložba v prihodnost.

Tudi pandemija, ki smo ji priča, bo imela velik vpliv na trg dela v prihodnosti. “Zaradi digitalnih rešitev ostajamo povezani, nemoteno poslujemo in komuniciramo na daljavo. Delo od doma postaja stalnica, skrb za dobrobit zaposlenih pa prihaja v ospredje prioritet podjetij, ki bodo morala uresničiti potencial vsakega zaposlenega v podjetju, ne glede na opis delovnega mesta. Multidisciplinarne ekipe, kjer hierarhija ne igra pomembne vloge, bodo nadvladale silosnim strukturam,” pove Urška, ki je prepričana tudi, da se v poslovni svet vrača celostna obravnava zaposlenega. “To me navdaja z neizmernim optimizmom, da je človeštvo ponovno na pravi poti“. Ob tem doda še, da bodo v prihodnosti zmagovali vizionarji, ki podpirajo inovacije, vodijo z zgledom ter znajo s svojo stabilnostjo, transparentnostjo in upornostjo svoje zaposlene hitro potegniti iz kriznih situacij. “Vodja postaja močan coach, ki ne vodi le s poslovno inteligenco, ampak predvsem s čustveno in srčno,” je prepričana Urška.

Urška je zelo aktivna tudi na dobrodelnem področju. “Zase lahko trdim, da je delati dobro moj način življenja,” pripoveduje o svojem poslanstvu in doda: “Energija, ki jo s svojimi dejanji sprožim, je moje gorivo, ki hrani dušo in spodbuja kreativnost. Vsak posameznik je odgovoren prepoznati priložnosti, kako lahko izboljšamo svoje okolje in kvaliteto bivanja, meni pa je najpomembneje, kako pomagati sočloveku. Čar je v malih dejanjih, ko nihče ne gleda.” Urška je že 17 let aktivna članica dobrodelnega društva Leo klub Mavrica Celje, člani dobrodelnega društva pa so njena druga družina, s katero odpirajo širša družbena vprašanja, podpirajo mlade talente, izdajajo otroške knjige, preživljajo čas z brezdomci in ustvarjajo dediščino čudovitih zgodb za vse naslednje generacije.

Patricija Randl

Patricija Randl je specialistka za razvoj novih produktov v Pivovarni Laško Union. Kdaj ve, da je odkrila nekaj izjemnega? “Ker poskušam dnevno spodbujati svojo kreativnost, se včasih ideja utrne kar ob jutranji kavi, ko s sodelavcema iz proizvodnje malce filozofiramo,” pove Patricija in ob tem doda, da je plod uspešnih inovacij vedno tesno sodelovanje z vodjo proizvodnje, ekipo iz marketinga in njene svetovljanske izkušnje. “Verjetno se del preizkušanja inovacij sliši kot “sanjsko” delo, a ko imaš pred seboj 10 vzorcev in se moraš odločiti za najboljšega, to postane kompleksno,” pripoveduje Patricija, a prizna, da jim, ko odkrijejo nekaj izjemnega, to vedno nariše velike nasmehe na obrazih.

Patricija je kar nekaj let preživela tudi v tujini, kjer je nabirala dragocene izkušnje na področju vodenja. “V Londonu sem delala kot vodja projektov v sklopu varnostnega podjetja, ki je bilo zadolženo za ogromne festivale, kot je Glastonbury. Moj največji izziv je bil, kako motivirati ljudi, kako z njimi na pravilen način komunicirati in kako jih zadržati v podjetju,” se spominja Patricija, ki je prepričana, da je bilo to leto njenega življenja, kjer je nadgradila vse svoje vodstvene sposobnosti. Kdo pa je njen vzornik? “Moj vzor in navdih sta Richard Branson in sodelavec, ki pri nas skrbi za produktivnost v proizvodnji,” pove Patricija in pojasni, da oba trdno verjameta, da mora imeti pravi vodja oko za talente in mora znati izkoristiti vse potenciale zaposlenega.

Patricija je tudi navdušena gurmanka, kulinarična poznavalka in someljejka. “Moja strast se je rodila že zelo zgodaj, ko sem s svojo babico ustvarjala v kuhinji, zdaj pa to strast negujem in nadgrajujem že več kot deset let,” pove Patricija, ki je svojo prvo potico spekla že pri dveh letih. “Več let gostinstva v priznanih restavracijah, potovanja po svetu, ukvarjanje z vini in start-up na področju pijače so le nadgradili moj razvoj na področju kulinarike, za katerega si želim, da se nikoli ne ustavi,” pripoveduje Patricija in doda še: “Najlepši občutek pa je, ko lahko to znanje predaš naprej. Bodisi v obliki degustacij vin, kuhanja slovenske hrane v Braziliji ali razvoja v Pivovarni Laško Union“.

Ognen Jakasanovski

Ognen Jakasanovski je raziskovalec farmacevtskega razvoja, zaposlen v podjetju Lek, v Slovenijo pa se je preselil iz Makedonije. Sam zase pravi, da mu je kot vodji najpomembneje s svojo pristnostjo in odprtostjo ljudem dajati občutek varnosti ter tako ustvarjati okolje, v katerem je veselje sodelovati in prispevati. “Svojih veščin vodenja se učim od svojih mentorjev kot tudi od vseh svojih sodelavcev, ki me na vsakdanji ravni navdihujejo s svojo integriteto in predanostjo do dela,” pove Ognen in doda še, da vodenja sam ne razume kot grajenja odnosov do drugih ljudi, temveč tudi kot grajenje zdravega odnosa do samega sebe. “Dober voditelj je nekdo, ki dobro pozna sebe, svoje vrednote in svojo vizijo za boljši jutri, saj lahko le tako spodbuja ljudi okoli sebe, da bi mu sledili in se mu pridružili na poti k uresničevanju te vizije“.

Glede na to, da živimo v času, ko je zdravje ena glavnih preokupacij našega vsakdana, je Ognen prepričan, da nas bo krizno obdobje, čeprav je zahtevno, opomnilo na dejstvo, da nismo gospodarji narave ter da biti človek pomeni predvsem sočustvovati, pomagati in skrbeti drug za drugega. “Upam, da se bomo vsi naučili pomena skromnosti ter spoznali, da smo lahko veseli majhnih stvari v življenju, kot sta preživljanje časa s svojimi bližnjimi in sprehod po lastnem mestu,” pove Ognen in optimistično doda, da kljub vsej negotovosti verjame, da bomo iz krize vsi izšli boljši in pametnejši.

Ognenova strast v življenju so debatni krožki, kjer svoje bogato znanje prenaša tudi na mlajše generacije. “Kot trener debate je moja najljubša vaja javnega nastopanja klasični Aristotelov retorični trikotnik, ki pravi, da so trije bistveni elementi vsake komunikacije kredibilnost (ethos), logika (logos) ter emocije (pathos),” pripoveduje Ognen in ob tem doda, da se moramo, če želimo uspešno skomunicirati naše poglede in prepričanja, vprašati, če so informacije, ki jih delimo, verodostojne, če naša logika “pije vodo” ter če občinstvu naša sporočila osebno nekaj pomenijo. “Svoje učence nenehno spodbujam, da več časa namenijo razmisleku o vsebini svojega nastopa kot pa pripravi in učenju besedila govora,” o ključnem nasvetu svojim učencem pove Ognen.

Vir fotografije: Unsplash