Člani AmCham Komisije za intelektualno lastnino in digitalno regulativo so se 11. aprila 2025 v prostorih podjetja Philip Morris srečali z vodstvom Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL). Gostja srečanja, direktorica mag. Karin Žvokelj, je predstavila strateške usmeritve urada, aktualne izzive ter priložnosti za sodelovanje z gospodarstvom.

Intelektualna lastnina ni več obrobna tema. Analize Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) jasno kažejo, da njen pomen strmo narašča. Vrednost neopredmetenih sredstev – kot so blagovne znamke, patenti in know-how – se je med letoma 2023 in 2024 povečala za kar 28 %. Te vrednosti so najvišje prav v tehnološko naprednih okoljih. Slovenija mora v tem kontekstu aktivno razvijati IP ekosistem, saj gre za ključni del prihodnosti gospodarstva.

Med ključnimi poudarki so bili predstavljeni dosežki URSIL v preteklem letu, zlasti sprejem prve Nacionalne strategije za intelektualno lastnino do leta 2030, ki je Slovenijo postavil med vodilne evropske države na tem področju. Kot ena redkih držav v EU se Slovenija sistematično loteva tudi vrednotenja intelektualne lastnine, pri čemer sodeluje z WIPO in Južno Korejo v okviru skupnega pilotnega projekta.

Posebna pozornost je bila namenjena pripravi akcijskega načrta za uresničevanje strategije, ki bo definiral konkretne ukrepe, pristojnosti in roke izvedbe. Člani Komisije so izrazili željo po aktivnem sodelovanju pri pripravi načrta, saj se ključna izhodišča njihovega dokumenta o stališčih v veliki meri ujemajo s cilji URSIL.

V razpravi so bile izpostavljene tudi potrebe po razvoju finančnih instrumentov za MSP, pospešitvi digitalne preobrazbe ter reševanju kadrovskega izziva – pomanjkanja strokovnjakov, ki združujejo pravno in tehnološko znanje.

URSIL se želi uveljaviti kot partner gospodarstvu in ustvarjalcem, ne le kot regulator. Srečanje je potrdilo pomen vsebinskega dialoga med javnim in zasebnim sektorjem ter odprlo prostor za tesnejše sodelovanje pri prihodnjih ukrepih.