S podnebnimi spremembami se spopada ves svet, gospodarstvo pa lahko pri odpravljanju posledic le-teh odigra ključno vlogo. Znanstveniki dajejo odgovore, podjetja pa morajo biti tista, ki zahtevajo, da se te spremembe v resnici zgodijo, smo slišali na Kombo AmCham Poslovnem zajtrku. Pomembna pa je tudi zaveza vsakega posameznika, da naredi največ, kar je v njegovi moči.
S preddogodkom, Kombo AmCham Poslovnim zajtrkom z naslovom Odgovornost za planet, se je začela 6. investicijska in razvojna konferenca Slovenia Business BridgeTM, ki jo AmCham Slovenija v sodelovanju s Spirit Slovenija organizira že šestič. Na dogodku, kjer je bilo govora o podnebnih spremembah, razvoju planeta in varovanju okolja, vse skozi prizmo gospodarstva, so sodelovali Robert Swan, OBE, FRGS, Founder @ 2041 Foundation, UN Goodwill Ambassador for Youth in prvi človek, ki je prehodil Severni in Južni pol, prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, redna profesorica za mikrobiologijo, vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti in v svetovnem merilu priznana raziskovalka na področju ekstremofilnih mikroorganizmov, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija, ter Antonio Sirjan, senior ESG manager v A1 Telekom Austria Group. Dogodek je povezoval Gregor Skender, Sustainability Manager pri Deloitte Belgija, in sopredsedujoči AmCham Komisiji za trajnostno rast.
Čas imamo do leta 2041
»Antarktika je edini prostor, ki si ga nihče ne lasti. Leta 2019 je Slovenija podpisala dokument, v katerem se je zavezala k ohranjanju tega prostora takega, kot je, in tako izkazala izjemno odgovornost. To je prostor za znanost in mir,« so bile uvodne besede Roberta Swana. Povedal je, da je pri svojih 11 letih prvič videl film, ki ga je navdihnil do te mere, da se je odpravi na pot do Antarktike. »Pred tridesetimi leti sem se odpravil na potovanje, kjer lahko vsaka napaka pomeni smrt. Pod našimi nogami se je lomil led, pod nami pa je bil ocean«.
Povedal je, da bo svet do leta 2041 odločal o prihodnosti Antarktike in posledično tudi o svoji prihodnosti. »Antarktika nam želi nekaj sporočiti. Je opomnik, da se mudi,« je povedal Robert Swan in dodal, da morajo mladi videti, kaj se dogaja. »Če lahko solarni paneli delujejo na Antarktiki, lahko povsod. Zelo je pomembno navdihovati mlade s to temo, saj so oni tisti, ki so ključni za spremembe«. Slovenijo je pozval, naj na Antarktiko pošlje svoje znanstvenike, saj bodo le oni lahko povedali, kako rešiti problem.
Sprejemamo odločitve, ki bodo pripomogle k spremembi?
Swan pravi, da ne smemo obupati nad situacijo, ki jo povzročajo podnebne spremembe, ampak nas mora ta navdihovati za iskanje rešitev. Ljudje smo narejeni tako, da nas vedno naprej vodi preživetje. In tokrat ni nič drugače. »Zeleni projekti so izjemno pomembni, a še bolj je pomembna trajnost. Ali sprejemamo osebne odločitve, ki bodo dejansko pripomogle k spremembi?« je na vprašanje odgovoril Brodnjak in še dodal, »vse se začne pri posamezniku in pri naših vsakdanjih življenjih.« »Ali ugasnemo luči, ko zapustimo sobo, ali na avtocesti vozimo več kot 120 kilometrov na uro? Ne moremo govoriti o Antarktiki, če ne ukrepamo sami,« je poudaril Brodnjak. Povedal je tudi, da se v poslovnem smislu tudi NLB vse bolj obrača v smer trajnosti.