V okviru združenega dogodka Partnerstva za spremembe in Upravljanje po šoku (Governance After Shock), ki je v organizaciji AmCham Slovenija in Ministrstva za javno upravo potekal v torek, je beseda tekla o izkušnjah z upravljanjem in delom v času kriznih razmer covida-19 v javnem in zasebnem sektorju.

Spletni dogodek Upravljanje po šoku (Governance After Shock) je bil eden od več kot 65 lokalnih dogodkov po svetu, ki so potekali v sklopu letne konference OECD in katerih namen je vzpostaviti globalni dialog o potrebnih spremembah v delovanju vlad in sistemov državnih uprav. Ustvarili smo odprt pogovor o izkušnjah z upravljanjem in delom v času kriznih razmer covid-19 v javnem in zasebnem sektorju. Vzpostavili smo globalni dialog o potrebnih spremembah v delovanju vlad in sistemov državnih uprav, prav tako pa zavedanje o potrebnih spremembah v gospodarstvu. Identificirali smo sistemske in praktične spremembe za bolj uspešno soočanje s kompleksnimi družbenimi, gospodarskimi, podnebnimi in drugimi izzivi v prihodnosti.

Osrednja gosta sta bila Minister za javno upravo Republike Slovenije Boštjan Koritnik in predsednik uprave NLB ter predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak. Z njima se je pogovarjala generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik, v pogovoru pa je Blaž Brodnjak povedal, da podobnost med javno upravo in zasebnim sektorjem vidi predvsem v talentih in kako jih pritegniti. “Talent pomeni zmagovalno miselnost, ambicioznost in družbo, ki ustvarja okolje, namenjeno talentom. Ne moreš se potegovati za olimpijsko medaljo, če ne nameravaš žrtvovati sebe,” je povedal in dodal, da morajo podjetja želeti igrati glavno vlogo v regiji, enako miselnost pa pričakuje tudi od javnega sektorja. V trenutnih razmerah vidi predvsem prednosti, kot so bolj zdrav planet, ki je posledica digitalizacije in dela od doma, ter priložnost, da se svet ponovno definira.

Tudi minister Koritnik se je strinjal s povedanim, predvsem na področju trajnostnega razvoja, in tudi sam prepoznava, da je digitalizacija v vzponu, spreminjajo pa se tudi sami procesi. Določeni poklici so po njegovem mnenju v zatonu, zato bo potrebno v delovnih procesih delovati drugače. “To je začetek revolucije na področju dela in upam, da bo pomenila večjo učinkovitost in boljše poslovno in zasebno življenje,” je povedal in dodal, da imajo kreativno mišljenje in reševanje problemov ključno vlogo, pa naj gre za javni ali zasebni sektor.

Brodnjak je povedal še, da je v trenutnih razmerah ključnega pomena vodstveni kader, spremembe pa vidi predvsem v komunikaciji, ki je bolj intenzivna. Ljudje so nesigurni in nesamozavestni in komunikacija je tisti ključ, ki lahko ljudem pomaga. In pa pravilno vodenje. “Gre za kombinacijo, da si preprosto človek, da razumeš, da gre za določen stres med zaposlenimi, da pa si ob tem še vseeno poslovni vodja in da posel poteka nemoteno,” je povedal Brodnjak in dodal, da so trenutne razmere največja priložnost, ki smo jo v Sloveniji dobili, ključnega pomena pa bo, da bomo enotni.

Koritnik je ob tem povedal, da procesi v javni upravi niso tako zelo drugačni, kot so v zasebnem sektorju, težavo pa vidi v coni udobja, iz katere morajo ljudje izstopiti. “Vodje se soočajo z novimi izzivi in morajo delovati z zgledom, saj le tako pokažejo zaposlenim, kaj od njih pričakujejo. Vodenje je v komunikaciji in pogovorih z zaposlenimi, ne v avtoriteti,” je še dodal.

 

 

Raziskavi o delu v času epidemije covid-19 v gospodarstvu in javni upravi

Na dogodku sta bili predstavljeni tudi dve raziskavi, izvedeni med javnimi uslužbenci v državni upravi in gospodarstvu o izkušnjah glede delovanja in dela v času izrednih razmer zaradi covid-19. Na podlagi odzivov o tem, kaj je delovalo dobro in kaj slabo, so bili zajeti tudi konkretni predlogi ukrepov za izboljšanje delovanja sistema državne uprave, krepitve kompetenc v obeh sektorjih, predlogi za krepitev partnerstev in oblikovanje kakovostnih celovitih rešitev.

Rezultate raziskave za gospodarstvo je predstavil partner v podjetju Kearney Marko Derča, ki je povedal, da je raziskava prinesla spodbudno ugotovitev, da so podjetja bolje pripravljena na drugi val epidemije in morebitne naslednje valove krize. Delo od doma se je za več kot tretjino anketiranih podjetij izkazalo kot pozitivni ukrep, saj je pripomoglo k povečani delovni učinkovitosti. “Opogumlja nas tudi ugotovitev, da podjetja aktivno prepoznavajo ukrepe in priložnosti za krepitev poslovanja v danih razmerah in napovedujejo dolgoročno ohranitev ukrepov povezanih s fleksibilnostjo dela in digitalizacijo. Predvsem kondicija hitrega prilagajanja spremembam pa bo ostalo njihovo glavno orožje pri soočanju z aktualnim drugim valom epidemije in izzivi pred nami,” je povedal.

Izsledke raziskave med javnimi uslužbenci pa je predstavil generalni direktor Direktorata za javni sektor na Ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar, ki je povedal, da je pandemija praktično čez noč spremenila naravo dela v javnem sektorju. Hitra prilagoditev na delo od doma je pokazala, da so javni uslužbenci kreativni, fleksibilni in prilagodljivi, kompetence vodij v javnem sektorju pa so se izkazale za izjemno pomembne. Pogačar je povedal še, da lahko talente v javni sektor pritegnejo s kreativnim okoljem, priložnostmi za osebno kariero, fleksibilnostjo dela, nagrajevanjem po učinkovitosti in drugimi, ob tem pa dodal še, da bo javni sektor v naslednjih petih letih drugačen, bolj osredotočen na pomembne naloge in bolj digitaliziran.