“Ni dovolj, če le učimo, učence je potrebno naučiti smisla za prihodnost. Zmeraj stremim k temu, da se učenci naučijo stvari za življenje.”
Laura Mohorko je mlada profesorica slovenščine in zgodovine, ki pravi, da mora biti učitelj v koraku s časom in poznati aktualne stvari, da lahko učencem predstavi snov na zanimiv način: “Zmeraj se vprašam, kako bi sama želela, da mi je neka snov predstavljena na zanimiv način, od katerega veliko odnesem.” Ko se je odločila za študij pedagoške smeri, si je rekla, da mora učencem pokazati, kako se najlažje učiti. »Rečejo mi, da so si trikrat prebrali, pa kako to, da danes ne znajo. Učenje ni zgolj prebiranje. Zato jim zgodovino predstavljam kot zgodbo. Kar vizualiziramo, nekje ostane.« Na otroku prijazen način se Laura loteva tudi priprav na ure slovenščine, ki so nemalokrat tudi gibalne urice. Pri pouku slovenščine uporablja kar napake, ki jih odrasli naredimo v javnem življenju. Poišče pravopisne ali slovnične napake v medijih ter jih predstavi otrokom. Svojo kreativnost in ustvarjalnost rada deli s svojimi učenci in tako skupaj izdelujejo didaktične igre, kot so domine za sopomenke in protipomenke, igro Človek ne jezi se za stavčne člene ali zgodovinska obdobja. Pravi, da brez digitalne tehnologije zdaj skoraj ne gre. V zadnjem času so s šolo med drugimi vključeni tudi v projekt Dvig digitalnih kompetenc, s pomočjo katerega nujno znanje o digitalizaciji prenašajo tudi naprej in si med seboj pomagajo.
Več si lahko preberete na povezavi TUKAJ.
