Zgodovinsko prelomni trenutek za ekonomsko-strateško partnerstvo med ZDA in Evrope

20. marca je administracija predsednika ZDA, Baracka Obame, obvestila ameriški kongres, da namerava pričeti s pogajanji o sporazumu o prosti trgovini med ZDA in Evropsko unijo. Kot je navedeno v pismu o nameri vršilca dolžnosti predstavnika ZDA za trgovino, veleposlanika Demetriosa Marantisa, gre za odločitev, sklenjeno po enoletnem preučevanju možnosti za povečanje trgovine in investicij med ZDA in EU pod vodstvom delovne skupine na visoki ravni iz ZDA in EU, imenovane s strani predsednika Obame in voditeljev EU v času Srečanja na vrhu, novembra 2011. Po podrobnem posvetu z različnimi zainteresiranimi stranmi javnega in zasebnega sektorja, je bilo sklenjeno, da “/…/ sporazum, ki obravnava širok spekter politike bilateralne trgovine in investicije, kot tudi globalna vprašanja skupnega interesa, bi lahko pripomogel k znatni gospodarski koristi na obeh straneh Atlantika”.

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (članica AmChams in EU) pozdravlja odziv Evropske komisije na TTIP – Transatlantic Trade and Investment Partnership namero o pogajanjih. AmCham EU članice menijo, da predlog EK za mandat pogajanj o sporazumu odraža splošno prepričanje, da čezatlantska prosta trgovina namreč pomeni še večjo spodbudo za medsebojno ustvarjanje delovnih mest, gospodarsko rast in konkurenčnost.

Čezatlantski prostotrgovinski sporazum in investicijsko partnerstvo- pomemben steber svetovnega gospodarstva kot tudi evropske in ameriške blaginje

Raziskava AmCham EU o čezatlantskem gospodarstvu 2013 je na letni Transatlantic Conference, ki se je odvijala 21. marca 2013 v Bruslju, pokazala, da kljub pretresom na gospodarskem področju, ZDA in EU ena drugi ostajata najpomembnejša trga. Čezatlantsko gospodarstvo ustvari 5,3 milijard dolarjev v skupni trgovinski menjavi na leto in podpira do 15 milijonov delovnih mest na obeh straneh Atlantika. Gre za največji in najbogatejši trg na svetu: proračun za tretjino skupne menjave blaga in storitev in za skoraj polovico svetovne gospodarske proizvodnje. ZDA in Evropa sta ena drugi glavni vir in cilj za tuje neposredne naložbe: Evropa je pritegnila 56% ameriških globalnih neposrednih tujih investicij (Foreign Direct Investments – FDI) od leta 2000, znesek FDI ZDA Evropi je v letu 2012 presegel 206 milijard dolarjev!

Vendar pa, kot posledica naraščajoče globalizacije obstoječih in nastajajočih trgov, čezatlantski trgi izgubljajo prevladujočo pozicijo, ki je trenutno še precejšnja, a manj nepremagljiva kot v preteklosti in veliki meri obstaja možnost spremembe.

Zaradi povečanja trgovine in investiranja med ZDA in EU kot posledica TTIP se bodo povečale tudi možnosti za rast in zaposlovanje

Cilj ambicioznega in celovitega sporazuma z visokimi standardi je bistveno povečanje trgovine in naložb med ZDA in EU. Predstavnik ZDA za trgovino, veleposlanik Dimitrij Marantis, je pojasnil, da bodo s TTIP skušali znatno odpraviti obstoječe trgovinske ovire in vzpostaviti mehanizme, ki bodo obema stranema pomagali pri ukvarjanju z vsemi trgovinskimi vprašanji (odpravljanje težav), ter tako še poglobili gospodarsko povezovanje. Pomemben cilj pogajanj bodo novi, inovativni pristopi k zmanjševanju negativnih vplivov, ki jih imajo na čezatlantsko trgovino necarinske ovire. Poleg tega se bodo posvetili zmanjševanju stroškov, povezanih z razlikami v predpisih/standardih, ki lahko po nepotrebnem ovirajo trgovino, medtem ko bi še naprej zagotavljali izpolnjevanje upravičenih regulatornih ciljev.

Med številnimi priložnostmi, ki jih lahko izkoristita obe strani tega partnerstva, je ena od najpomembnejših ta, da bi se lahko z večjo učinkovitostjo povečali tudi poslovni obeti, kar naj bi pomagalo povečati tudi možnosti za rast in zaposlovanje.

Poleg tega bo »TTIP v nekatera porajajoča se globalna vprašanja, vpeljal določena pravila in načela, s čimer se bo okrepil trgovinski sistem, ki temelji na pravilih in od katerega imajo koristi vsa gospodarstva.« Cilj TTIP je torej tudi določiti pravila in red, ki se nanašajo na izzive, ki se pojavljajo v globalnem trgovinskem sistemu.

Sporazum, ki naj bi bil sklenjen pred koncem leta 2014, med drugim torej prinaša:

• odpravitev tarif in drugih carinskih ovir za trgovino z blagom

• liberalizacijo trgovine s storitvami, vključno podatkovnih tokov

• širitev in zaščito investicij

• odpiranje trga javnega naročanja

• spodbujanje inovativnosti in varstva intelektualne lastnine

• okrepitev kapitalskih trgov

• lažjo fluktuacijo ljudi

• spodbujanje regulativnega sodelovanja

Potencialne koristi več kot upravičijo potrebno vloženo energijo, napor.

AmCham EU kot enega največjih izzivov, s katerim se bo potrebno soočiti pri pogajanju o TTIP vidi, da imata tako EU kot ZDA visoke standarde, ki pa niso vedno združljivi. Cilj sporazuma ni spodkopavanje teh regulatornih standardov, temveč njihovo spajanje in spodbuditev EU in ZDA k temu, da sodelujeta pri določitvi visokih regulatornih standardov, ki bi jih upošteval tudi preostali svet. Nikakor ne smemo podcenjevati izzivov, ki jih predstavlja sklenitev takšnega celovitega trgovinskega in naložbenega sporazuma, vendar pa moramo imeti v mislih, da – kot je poudaril veleposlanik Demetrious Marantis – “potencialne koristi več kot upravičijo vložen napor.«

Spodbuda AmCham Slovenija za dvig ozaveščenosti o pomenu TTIP

Ker bodo ZDA in vlade EU sčasoma vključene v proces TTIP, sta tako AmCham EU in AmCham Slovenija kot njena članica pripravljeni pomagati pogajalcem pri iskanju rešitev za povečanje trgovine in investiranj med obema regijama. Menimo, da so poleg vladnih določil pravil, zelo pomembne tudi sugestije gospodarstva, da odloči kaj so bistveni izzivi in predlaga rešitve.