Tokratni AmCham Poslovni zajtrk z naslovom "Zeleno + digitalno = krožno. Tukaj in zdaj." je potekal v malce drugačnem okolju Ljubljanskega gradu, glavni poudarek pa je bil na krožnem gospodarstvu, ki ni več le oddaljena prihodnost, ampak je postalo sedanjost. Udeleženci zajtrka so se strinjali, da moramo Slovenijo postaviti na zemljevid ne samo kot zeleno referenčno državo v digitalni Evropi, ampak tudi kot vodilno državo na krožni platformi. Naj Slovenija postane središče svetovne krožne agende je vodilo, ki naj bo navdih za vsa naša prihodnja dejanja.

Ker je bil tokratni AmCham Poslovni zajtrk že drugič uvod v mednarodno konferenco Circular Change, je voditeljica zajtrka, mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica platforme Circular Change in sopredsedujoča AmCham Komisiji za krožno gospodarstvo in delitveno ekonomijo, najprej spomnila na to, da smo se lani pogovarjali o tem, kaj krožno gospodarstvo sploh je, letos pa bomo razpravljali o tem, kako krožne modele vključiti v posel. "Vse se vrti okoli inovacij, sodelovanja ter novih partnerstev in se premika od produktov do storitev," je povedala Godina Koširjeva in tako odprla izjemno zanimivo razpravo.

"Digitalizacija omogoča krožno gospodarstvo, predvsem v Sloveniji pa imamo zeleno v krvi, zato mora Slovenija postati vodilna država za prehod v krožno gospodarstvo," je poudarila Ladeja Godina Košir, enako sporočilo pa je v svojem govoru podala tudi Nevenka Kržan, predsednica AmCham Slovenija. "Pravila igre se spreminjajo, novi krožni gospodarski modeli pa nam odpirajo svet številnih novih možnosti. Novi modeli nas učijo, da lahko uspemo le, če sodelujemo. In Slovenci smo že dokazali, da znamo sodelovati in znamo graditi partnerstva za vzdržno in boljšo prihodnost. Ob tem pa je Slovenija ravno prav velika, da bo prva država, ki bo preizkusila te nove modele sodelovanja in poslovanja. Smo država, ki že zdaj prinašamo zelene in krožne zgodbe na svetovni oder," je povedala Kržanova.

Slovenija ima ogromno dobrih primerov v praksi

Maja Johannessen, odgovorna za vlade in mesta v Fundaciji Ellen MacArthur, je povedala, da povprečni evropski avto 92 % časa stoji na parkirnem mestu, 31 % hrane, ki jo pripravimo, propade, povprečna pisarna pa je neuporabljena med 50 in 65 odstotkov časa, tudi v delovnem času. "To so vse gospodarske priložnosti, s katerimi se moramo spopasti. Spremembe spodbujajo gospodarske priložnosti, ki jih imamo danes. Cenovna tveganja, tveganja oskrbe in regulatorni trendi, ter nove delitvene sheme, kulturne izmenjave in urbanizacija, poganjajo spremembe. Vse to so priložnosti za nove poslovne modele," je povedala Johannessnova in dodala, da imamo v Sloveniji ogromno dobrih primerov v praksi, o katerih je potrebno govoriti. "Rešitve že imamo, treba jih je le razširiti," je dejala.

Janko Kramžar, direktor Snage, je povedal, da je velika razlika med porabo in naravnimi viri, ter se vprašal, če smo dovolj pametni, da bi na svetovni ravni dosegli enoten dogovor o virih, ki jih pustimo pri miru, o proizvodnji in o ponovni uporabi. Ob tem je poudaril, da je izjemno pomembno tudi, da v zasebnem življenju delujemo trajnostno. "Ljudem skušamo pokazati, da ne potrebujemo vsega, kar mislimo, da potrebujemo. Nekateri pravijo, da s tem škodujemo poslu, a mislim, da je to smer, kamor moramo iti," je povedal Kramžar in dodal, da je bila Snaga pred 50 leti podjetje za odvoz smeti, danes pa je podjetje, ki je doseglo največji odstotek ločevanja smeti v Evropski uniji.

Prihodnost so storitve, povezane s produkti

Peter Hajdu, direktor Cisca za srednjo in vzhodno Evropo, je dejal, da danes govorimo o eni najbolj pomembnih revolucij, o 4. industrijski revoluciji, in da je internet pri tem ena izmed najbolj demokratičnih oblik poslovanja, saj smo vsi enaki in od tu dalje oblikujemo gospodarstvo. "Danes je pravo bogastvo postreči s pravimi podatki. Poglejte samo Airbnb ali Uber, ki so podjetja, ki nimajo sredstev," je povedal Hajdu in dodal, da čez nekaj let podjetja ne bodo več služila denarja s prodajo svojih produktov, ampak s storitvami, ki so povezane s temi produkti. "In kaj je prava platforma za tako delovanje? Po mojem mnenju to niso več države, ampak mesta. Mesta so platforma, ki bodo iskala rešitve in peljala države naprej," je dejal Hajdu.

Marko Guček, direktor GoOptija, ki dobro pozna digitalne platforme in transformacijo poslovnih modelov v krožne, je povedal, da v njihovem podjetju pomagajo stimulirati krožno gospodarstvo in poslušajo potrebe ljudi. "Pri GoOptiju smo prepoznali manko povezanosti, saj ljudje ves čas potujejo med letališči in se premikajo po svetu. Mi smo jim omogočili, da so pri tem povezani. Ob tem smo jim podarili še čas, saj je čas danes izjemnega pomena," je povedal.

Digitalna transformacija nas sili v to, da postajamo krožni

Kot ključna poslušalca sta na AmCham Poslovnem zajtrku nastopila Tjaša Ficko, podžupanja Ljubljane, in Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Fickova je povedala, da Ljubljana že je krožna prestolnica, a da je potrebno iti še dlje in iskati vedno nove rešitve. "Zato je nujno potrebno ljudi izobraževati in jih informirati. Tudi mi se učimo, delimo, poslušamo in skušamo držati naše obljube," je povedala podžupanja. Zupančič pa je dodal, da je krožno gospodarstvo prihodnost, saj nas bo življenje prisililo, da bomo nekaj spremenili. "Tudi digitalna transformacija, ki smo ji priča, nas sili v to, da postajamo vse bolj krožni. In tukaj je priložnost za Slovenijo, da postane kar se da krožna država. Slovenska vlada je popolnoma zavezana krožnemu gospodarstvu, posel pa mora biti trajnosten in vzdržen," je povedal državni sekretar.

"Reševanje problema odpadkov ni preprosto, če želimo, da bo družba delovala trajnostno. Krožno gospodarstvo ni enako ločevanju odpadkov. Krožno gospodarstvo pomeni popolno spremembo poslovnih modelov. Ločevanje odpadkov gre deloma v materialno recikliranje in deloma v recikliranje energije. Pri Snagi vsako leto izdamo brošuro, kjer skušamo ljudem pokazati, kako naj bodo bolj odgovorni potrošniki, odprli pa smo tudi Center ponovne uporabe". Janko Kramžar, Snaga

"Razvili smo Urbanscape, celovito rešitev za zelene strehe. Zdaj razmišljamo, kako lahko naredimo še več in postanemo še bolj krožni. Pogovarjamo se o tehnologijah, zelenih strehah, o krajinskih projektih, zelenih rešitvah in hortikulturi. V Sloveniji smo z zelenimi modeli začeli pred štirimi leti, zdaj pa je zelena infrastruktura svetovni trend." Jure Šumi, Knauf Insulation

"Koncept recikliranja je vgrajen v naše poslovne modele, lahko rečem, da smo posel predelave. Razvijamo nove poslovne modele, ki temeljijo na ponovni uporabi, eden izmed primerov je, kako ponovno uporabiti odpadno toploto iz industrije za daljinsko ogrevanje. To je naš produkt in mislim, da je dober primer tudi za druga podjetja." Denis Mancevič, SIJ

Sponzor:

Partnerji: