21. marec 2014, Hotel Mons, Ljubljana
»Homeopatska zdravila« v takih akutnih primerih ne pomagajo!
Gostje govorniki so tokrat bili:
Dejan Levanič, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije
Nevenka Oštarjaš, HR IBM in sopredsedujoča AmCham Delovno pravni komisiji
Bogdan Radaković, kadrovski direktor, Goodyear Dunlop CSEE
Branko Žibret, partner, A.T. Kearney
Pogovor je vodila Petra Kocjan, direktorica Zavoda Ypsilon.
številčna udeležba na AmCham Poslovnem zajtrku dokazuje, da ima tema o brezposelnosti in kako pridobiti nova in zadržati obstoječa delovna mesta, za vodilne gospodarstvenike Sloveniji ter predstavnike slovenske politike vendarle visoko in potrebno stopnjo pozornosti.
Gostje govorniki so tako razpravljali o perečih temah:
Slovenija se približuje najvišjemu številu brezposelnih odkar je samostojna država.
Se tega dejstva dovolj zavedamo? Vsi namreč govorimo o vseh temah, ki se nas tako ali drugače dotikajo, zdi pa se, kot da ne bi nihče opazil, kaj se dejansko dogaja s službami v Sloveniji.
Eden največjih izzivov je, kako pridobiti nova in zadržati obstoječa delovna mesta.
Kako doseči preobrat in povečati zaposlenost?
Kakšni so največji problemi, s katerimi se soočajo zaposlovalci? Je visoko izobražena delovna sila res še slovenska prednost?
Kako vključiti mlade, katerih nezaposlenost strmo narašča?
Vse ustrezne rešitve je potrebno implementirati v realnost
Dejan Levanič, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, je na vprašanje odlične moderatorke Petre Kocjan, kateri so bili konkretni ukrepi vlade za znižanje visoke stopnje brezposelnosti v Sloveniji, pojasnil, da ima njihovo ministrstvo že od nastopa mandata naprej jasen fokus znižanja stopnje brezposelnosti: »Leta 2012 se je stopnja brezposelnosti predvsem med mladimi močno dvignila, kar je bil znak za rdeči alarm. Od takrat smo pripravili veliko programov za delodajalce, ki so jih informirali o tem, kako pridobiti subvencije ministrstva za spodbujanje zaposlovanja mladih. Prav tako smo pripravili konkretne programe za zaposlitev mladih ljudi, ki so celo financirani. Zavedamo pa se, da to zdaleč ni dovolj. V prvi vrsti bi izpostavil nujnost sodelovanja med našim ministrstvom ter Ministrstvom za izobraževanje ter Ministrstvom za gospodarstvo in Ministrstvom za finance.
Najbolj pereči problemi se pojavljajo:
1. Ko smo prenehali zaposlovati mlade v javnem sektorju, je stopnja brezposelnosti narasla, ker vsako leto diplomirajo nove generacije mladih, ki jih gospodarstvo ne more absorbirati
2. Povezava med tremi ministrstvi: Ne le subvencije, ampak potrebujemo tudi strategijo za prihodnost in sicer za naslednjih 20 let. Odločiti se moramo katere industrije bomo podpirali, kaj bomo naredili z lesno industrijo zaradi nedavne ujme,…
Levanič je povedal, da se zaveda, da ima ministrstvo vse ustrezne strateške dokumente – vendar to ne zadošča, saj jih je potrebno implementirati v realnost.
Nova delovna zakonodaja še vedno ni dovolj fleksibilna
Bogdan Radaković, kadrovski direktor, Goodyear Dunlop CSEE, je povedal, da spremlja spremembe v pravni zakonodaji in da je po njegovi oceni prišlo do nekaterih dobrih potez s strani vlade, vendar pravi da nova delovna zakonodaja še vedno ni dovolj fleksibilna: »Nov zakon o delovnih razmerjih je sicer prinesel nekaj postopkovnih poenostavitev in skrajšal nekatere roke pri odpuščanju, a o izboljšani fleksibilnosti v resnici žal ne moremo govoriti. »
Radaković je komentiral prednosti in slabosti slovenskega trga dela:
»Z vidika investitorjev je odločitev o lokaciji, kam vlagati, večplastna. Slovenija se lahko pohvali z zelo dobro izobraženo delovno silo, izjemnim znanjem tujih jezikov in relativno visokim standardom življenja. Po drugi strani pa tukaj vidimo togo delovno zakonodajo, ki delodajalcem ne omogoča zadostne fleksibilnosti za doseganje konkurenčnosti. Soočamo se tudi z visokimi stroški dela in visoko obdavčitvijo plač, neugodno tako za delodajalce kot delavce. Izpostaviti pa velja tudi dolge administrativne postopke, na primer pridobivanja delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje – te sem kot tujec občutil tudi na lastni koži,« je izpostavil Radaković.
»Da dvignete konkurenčnost države, potrebujete uporabniku prijaznejšo administracijo, malce nižje stroške delovne sile in nižje obdavčitve – ko na koncu leta dobiš bonus, ti 65% vzame država, 35 % pa ostane tebi. Vendar bi moral biti to bonus za uspešne zaposlene – ne za državo!« je odločen Radaković.
Vlada ne kreira delovnih mest, temveč le ustrezen okvir, da gospodarstvo lahko kreira delovna mesta
Branko Žibret, partner, A.T. Kearney, je izrazil svoje prepričanje, da vlada ne kreira služb, temveč le ustrezen okvir in pogoje, da gospodarstvo lahko kreira službe: »Investicije kreirajo službe,« je poudaril Žibret. »In kako priti do investicij? V Sloveniji podjetja ne investirajo dovolj, vendar sprašujem vsakogar od vas, v kakšnem primeru bi investirali svoje osebne prihranke v posel? Prav gotovo bi se spustili v investicijo, če bi dobili povratni donos in bi bili prepričani v varnost investicije. Tako ravnajo tudi podjetja. Tuji direktni investitorji pa gredo na trge, kjer je veliko potrošne kupne moči. V Sloveniji tega prav gotovo nimamo. Da bi privabili tuje neposredne investicije (FDI), se moramo zanašati na povsem druge prednosti – tuje investicije pridejo v Slovenijo le zaradi visoko izobražene in zmogljive delovne sile. To je vse kar imamo.
Prav gotovo igrajo veliko vlogo tudi državne investicije, ki jih država ne izvaja v zadostni meri. Tudi varčevalni ukrepi so radikalni in struktura varčevanja ni prava – ne bi smeli varčevati pri investicijah, veliko pametneje bi bilo varčevati pri plačah v javnem sektorju,« je še prepričan Žibret.
Izpostavil je tudi ranljivost ljudi, ki so izgubili zaposlitev: » Za ljudi, ki izgubijo službo, je situacija veliko težja in stresna kot za mlade, ki so se z brezposelnostjo srečali že takoj na začetku, zato si zaslužijo poseben program, da jih usposobimo in izobrazimo za novo službo.
Levanič mu je odgovoril, da v preteklosti, ko so delali programe proti brezposelnosti, niso evaluirali dejanskih problemov, zdaj pa vedno hočejo najprej povratno informacijo na določene ukrepe: »Ni dovolj, da le uvedemo določen program in rečemo »Delo je opravljeno«, temveč je naša naloga, da nato sledimo posledicam in učinkom teh programov in implementaciji ustreznih popravkov in sprememb.«
Žibret je poudaril, da v tem trenutku za izboljšanje gospodarskih kazalcev nujno potrebujemo predvidljivo poslovno okolje, nacionalno vodstvo, pozitivno atmosfero in veliko podjetniškega duha.
Za multinacionalke pomembno vprašanje mobilnosti delovne sile in globalne adaptacije
Nevenka Oštarjaš, HR IBM in sopredsedujoča AmCham Delovno pravni komisiji, je povedala, da imajo vse multinacionalke jasne usmeritve in cilje ko iščejo priložnosti na tujih trgih: »Predvsem jih zanima stopnja BDP ter informacije, ki jim pomagajo pri odločitvi koliko delovnih mest bodo odprli v posamezni državi. Zanima jih kakšne kompetence, veščine, delovne izkušnje, znanje in zmogljivosti ima delovna sila v državi in seveda kakšni so stroški delovne sile. V podjetju IBM o delovni sili razmišljajo globalno – velikokrat se zgodi, da delavca zaposlimo za lokalno delovno mesto, a mu že čez tri mesece lahko ponudimo, da prevzame tri države in odpotuje ali je veliko na poti. Za nas je tako zelo pomembno vprašanje mobilnosti in kako se bodo zaposleni adaptirali globalno. Včasih je to zelo težko.
Tuji investitorji takoj pogledajo koliko razpoložljive delovne sile imajo in za kakšno plačo so zaposleni pripravljeni delati. Izpostavila je pomembne in velike razlike za neto/bruto plačo po državah Romunije, Slovaške in Srbije v primerjavi s Slovenijo. Prav tako je povedala, da tuji investitorji razmišljajo v katera delovna mesta v Sloveniji je smiselno investirati.
IBM Slovenija je zaenkrat uspešno obdržal delovna mesta, saj imamo zelo izobraženo, izurjeno delovno silo z visoko stopnjo znanja in izkušenj. Naše storitve so na visokem nivoju – ne na nizkem.«
__________________________________________________________________________________
1. VPRAšANJE udeležencem AmCham Poslovnega zajtrka:
So ukrepi, ki jih izvaja Vlada za zmanjšanje nezaposlenosti učinkoviti?
Pri aktivnem glasovanju je z DA odgovorilo 7% vseh vprašanih, 93% pa jih je odgovorilo z NE.
Dejan Levanič je kot komentar izpostavil, da je pričakoval podoben rezultat ankete: »Vemo, da ima gospodarstvo veliko pripomb. Vsekakor bomo preučili možnosti, kaj lahko naredimo za dvig stopnje fleksibilnosti, zato nam je povratna informacija in nasvet, kaj naj naredimo, izrednega pomena za naše nadaljnje delo, saj se zavedamo, da le ekonomska rast ustvarja nova delovna mesta.
Na pripombo s strani publike, da zakon o delovnih razmerjih velja tako za javni kot privatni sektor, vendar gospodje iz javnega sektorja ne želijo sprememb, ki jih pričakujejo od privatnega sektorja, je Levanič odgovoril: »Pričakovanja gospodarstva poznamo, ne razumemo pa osnovnih potreb o zaposlovanju. Na eni strani moramo zaščititi interese zaposlenih, vendar tudi interes zaposlovalcev. Zato smo vam pošiljali vprašalnike, da detektiramo vplive spremenjene zakonodaje. Vendar vsakič, ko želimo narediti pozitivni korak za eno stran, takoj naletimo na negativni odziv in težave na drugi strani.
Zavedamo se tudi, da so stroški delovne sile zelo visoki, in skupaj z Ministrstvom za finance moramo ugotoviti kaj lahko naredimo, da jih znižamo.
AmCham komisija za delovno pravo nam je v veliko pomoč s svojimi predlogi.«
2. VPRAšANJE udeležencem AmCham Poslovnega zajtrka:
Se bo stopnja zaposlenosti v naslednjih 12 mesecih dvignila?
Pri aktivnem glasovanju je z DA odgovorilo 45% vseh vprašanih, 55% pa jih je odgovorilo z NE, kar pomeni nekoliko bolj optimistično oceno vseh prisotnih za bližnjo prihodnost.
__________________________________________________________________________________
»Homeopatska zdravila« v takih akutnih primerih ne pomagajo!
Nj. Eksc. Kieran Dowling, veleposlanik Irske v Sloveniji, je primerjal stanje v Sloveniji in svoji domovini: »Slovenija je majhna, vendar tudi Irska ni dosti večja, vendar imamo po hudih lekcijah polpretekle zgodovine ogromen uspeh, saj smo zmogli in s celostnimi paketi ter fleksibilnostjo znali privabiti ogromno tujih podjetij. Imeli smo hude lekcije in vam povem, da le »homeopatska zdravila« v takih akutnih primerih ne pomagajo! Zato je najvišja prioriteta irske vlade v tem trenutku -ustvarjanje novih delovnih mest z akcijskim načrtom. Kot drugo prioriteto ima vlada pomoč predvsem izvozno usmerjenim podjetjem.
AmCham Poslovni zajtrk, 21. marec 2014 – VIDEO KLIP
Pokrovitelj:
