»Projekti v sklopu povezovanja so dokaz, da znamo sodelovati in se povezovati, lokalno in globalno. Podjetja med seboj in z lokalnimi pridelovalci, znanost s praktično uporabo in z gospodarstvom ter znanost s šolstvom,« pa je o tokratnih projektih povedala Tonja Avsenik, vodja projekta Best of the Best pri AmCham Slovenija.
Zmagovalni projekt:
Kemijski inštitut: CCEdit (Proof-of-Concept)
Leta 2019 je skupina s Kemijskega inštituta vložila patentno prijavo za izboljšavo metode CRISPR, ki predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških prebojev na področju ved o življenju v zadnjih letih. Na osnovi te izboljšave je prof. dr. Roman Jerala prijavil in pridobil ERC Proof-of-Concept projekt, poimenovan CCEdit, ki omogoča nadaljevanje razvoja in demonstracije tehnologije v zdravstvene in druge biotehnološke namene. Projekt se je pričel izvajati februarja 2020 in poteka 18 mesecev. CCEdit ima močno poslanstvo. Poleg izboljšave tehnologije za urejanje genov in prenosa v komercialno uporabo, skupina vzpostavlja mednarodno poslovno-razvojno povezavo s tujimi organizacijami. S povezavo s svetovnimi biotehnološkimi središči in farmacevtskimi podjetji lahko projekt doseže večjo prepoznavnost in boljše možnosti za preboj na trg, istočasno pa se s primerom dobre prakse sodelovanja bogati celoten slovenski biotehniški Start-up sektor. Slovenski raziskovalci dosegajo globalno konkurenčne dosežke na področju ved o življenju. Večina teh raziskav pa kljub ekonomskemu in družbenemu potencialu ne doživi nadaljnjega razvoja, zato smo prikrajšani tudi za napredne celične in genske terapije, ki bi lahko postale dostopne našim pacientom. Cilj projekta je tako, da pomanjkanje ključnih razvojnih sredstev in znanj premostimo z viri tujih biotehnoloških središč. Na ta način lahko z omejenimi sredstvi dosežemo napredke pri komercializaciji biotehnoloških in medicinskih inovacij, s tem pa spodbudimo odločevalce, raziskovalce in druge akterje, za aktivnejšo udeležbo pri razvoju domače industrije.
Ostala projekta:
Atlantic Droga Kolinska: Podpiramo lokalno – Posoška postrv
Pandemija nas je postavila v popolnoma novo situacijo s katero se nismo še nikoli srečali in na katero se nismo znali odzvati. Zaprtje države je prizadelo posameznike in podjetja, številna so morala svoja vrata zapreti za vedno, še posebej so bila na udaru tista najmanjša, ki največ prispevajo k razvoju lokalnega gospodarstva. V težavah se je znašla tudi majhna tolminska ribogojnica Faronika, ki je imela ribnike polne Posoških postrvi, ki jih ni imela kam prodati. Takrat se je z lokalno iniciativo #PodpiramoLokalno odzvala Argeta, k sodelovanju povabila še Mercator, ter s skupnimi močmi pomagala tolminski ribogojnici Faronika. Argeta je odkupila Faronikin presežek Posoških postrvi in iz njih pripravila nov ribji namaz, Argeta Posoška postrv, ki ga je v partnerskem dogovoru z Mercatorjem lansirala ekskluzivno na njihovih prodajnih mestih. Partnerja sta se odpovedala delu zaslužka, da bi bil izdelek kljub ekskluzivni surovini dostopen vsem. Iniciativa je temeljila na strateških usmeritvah, zadržati aktualnost in relevantnost blagovne znamke Argeta med uporabniki, v času pandemije pa se je še posebej pokazalo, kako zelo pomemben je lokalen marketinški pristop.
Inženirke in inženirji bomo!: Aplikacija KAMBI
Slovenska razvojna podjetja pogosto izpostavljajo problem pomanjkanja dobrega inženirskega kadra na trgu dela. V pogovorih z njimi se je izkazala potreba po inovativnem orodju, ki bi mladim približalo inženirske poklice, jih spodbudilo k vpisu na tehnične študije, podjetjem pa povečalo bazen izdelanih strokovnih kadrov. Tako je po letu in pol razvoja decembra 2020 nastala aplikacija KAMbi, ki mladim pomaga pri izbiri študija in poklica. V spletni aplikaciji mladi preverjajo ujemanje svojih kompetenc s posameznimi inženirskimi profili in spoznajo poklice iz prakse, ki jih tudi v video zgodbah predstavljajo inženirji iz kar 18 slovenskih podjetij. Orodje je nastalo v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo! na pobudo družbe Competo, pri pripravi vsebin pa so sodelovali predstavniki Kariernih centrov Univerze v Ljubljani in Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije. Izvedba je bila v rokah programerjev iz podjetja The Right Thing Solutions, ob pomoči študentov s Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru in podjetja Oracle Slovenija, ki je v brezplačno uporabo ponudilo uporabo platforme, kjer aplikacija gostuje. Aplikacija, ki je oblikovana kot kviz, je namenjena predvsem mladim, dijakom drugih, tretjih in četrtih letnikov srednjih šol, ki se odločajo o svoji nadaljnji študijski in poklicni poti. Predstavlja jim prvi korak in prinaša informacije na njihovi poti odločanja, s konkretno predstavitvijo poklicev, ki so na trgu dela iskani in zaželeni.
