V torek, 17. oktobra, smo v sodelovanju s CIPE (Center for International Enterprise) organizirali AmCham Focus v hibridni obliki z naslovom “CSRD in ESG poročanje – kaj, zakaj, kako?”. Naša govornika, dr. Mitja Pirc, direktor v podjetju Kearney, in mag. Alenka Recelj Mercina, sopredsedujoča AmCham Komisiji za trajnostno rast in koordinatorka trajnostnega razvoja v NLB Skupini, sta poudarila pomen vpeljave ESG in ESG poročanja. Delili smo tudi smernice za ESG poročanje za nekatere države srednje in vzhodne Evrope.

Dr. Mitja Pirc je v predstavitvi Raziskava in ugotovitve o zrelosti ESG v Sloveniji izpostavil, da kljub temu da poročanje ESG pridobiva veljavo, skladnost z regulativo ni edina, ki podjetja in organizacije spodbuja k trajnostnemu delovanju. ESG ni le okvir za poročanje, pač pa tudi način za izboljšanje poslovanja in obvladovanja tveganj, znižanje stroškov ter pridobivanje in ohranjanje dobrega kadra.

V Sloveniji sta najpomembnejša dejavnika »E«, okolijski dejavnik, in »S«, tj. vloga, ki jo imajo podjetja v družbi. Še posebej skrbna in natančna glede trajnostnega delovanja so velika podjetja, saj imajo običajno razvitih več strategij, ki se nanašajo na trajnost, in proizvodna podjetja, ki svoje izdelke izvažajo na Zahod.

V debati, ki je sledila, sta govorca razpravljala o vplivu ESG dejavnikov na poslovanje, o pomenu »S« in »G«, ki sta pogosto spregledana, o prehodu na nizkoogljično gospodarstvo na Balkanskem polotoku in o možnostih inovacij na tem področju. Ko je mag. Alenka Recelj Mercina delila nekaj informacij o tem, kako je NLB, eden od pionirjev bančnega sektorja na področju trajnostne naravnanosti, implementiral ESG dejavnike v svoje poslovanje, je dr. Mitja Pirc dejal, da bi moralo več podjetij sprejeti ESG kot mehanizem za ustvarjanje vrednosti in ne le kot PR-potezo ali sredstvo za optimizacijo stroškov. »Podjetja morajo najti način, da tega ne počnejo zgolj zaradi skladnosti, pač pa da tako ustvarjajo vrednost,« je dejal.

Če »E« v ESG razmeroma dobro razumemo, lahko nekatere razprave o »S«, kot sta, na primer, raznolikost in vključenost, postanejo politične in tako pripeljejo do družbenega nestrinjanja. Mag. Alenka Recelj Mercina je dodala, da »G« prinaša številne notranje spremembe v podjetju in spodbuja priložnosti za izboljšanje korporativnega upravljanja.

V Evropi se hitrost implementacije trajnostnih praks precej razlikuje. Številne države, ki niso članice EU, zakonodaje EU ne prenašajo v svoje predpise, poleg tega pa se nekatere soočajo z nizkim BDP in slabo ozaveščenostjo o trajnosti. Ravno zato so dobrodošli vsi vladni ukrepi, ki podpirajo trajnostni razvoj, kot so subvencije za e-vozila ali sončne celice.

Vsebina videoposnetka Trust in Business z osmimi študijami primerov lokalnih pobud v južni in vzhodni Evropi, s katerimi so podjetja in druge organizacije izvedle spremembe v svojem poslovanju, da bi pomagale izboljšati zaupanje v poslovanje med lokalnimi skupnostmi, je spodbudila razpravo o nagrajevanju trajnostnih praks, prihodnosti družbene odgovornosti podjetij in dogodki, ki vplivajo na prednostne naloge ESG. »Trg bo nadgradil trajnostne prakse,« je dejala mag. Alenka Recelj Mercina. Dr. Mitja Pirc je dodal, da čeprav veliko govorimo o vlogi podjetij pri ravnanju skladno z ESG, »smo kot potrošniki prav tako odgovorni.«

Govorca sta dogodek zaključila z naslednjim razmislekom: tako kot zaupamo generativni umetni inteligenci, da izvaja notranje procese organizacij in komunicira s strankami, moramo zaupati tudi trajnostni naravnanosti in ESG dejavnikom. Zaupanje je edina pot naprej.