Za družbo blaginje so najpomembnejši več zaupanja, predvidljivost in ureditev davčnega okolja, so se strinjali udeleženci današnjega AmCham Fokusa “Slovenija – (u)pravna država?”, govorci pa so poudarili pomen reforme zdravstvenega sistema, močnega izobraževalnega sistema in spremembo  birokratskega aparata, ki je naravnan k oblastnosti, k takemu, ki je naravnan k servisu za ljudi. Sopredsedujoči nekaterih AmCham komisij so danes predstavili glavne poudarke zagovorništva za leto 2024. Do nove brošure AmCham zagovorništva lahko dostopate TUKAJ.

Udeleženci današnjega AmCham Fokusa z naslovom “Slovenija – (u)pravna država?” so se soglasno strinjali, da so ključni dejavniki za družbo blaginje večje zaupanje, predvidljivost in ustrezna ureditev davčnega okolja. Govorniki so izpostavili nujnost reforme zdravstvenega sistema, krepitev izobraževalnega sektorja in preoblikovanje birokratskega aparata iz oblastniškega v servisno naravnanega k ljudem. Sopredsedujoči nekaterih komisij AmCham so danes predstavili glavne poudarke zagovorništva za leto 2024. Za več informacij o poudarkih in stališčih AmCham zagovorništva kliknite TUKAJ.

Aleš Lunder, partner v Odvetniški pisarni Senica & partnerji, je predstavil svoj pogled na Slovenijo kot (u)pravno državo in v središče razprave postavil pomen predvidljivosti slovenskega poslovnega okolja, ki odpira oziroma omejuje investicijske priložnosti. Opaža, da se vse več zadev, ki bi morale biti rutinske, konča pred Evropskim sodiščem, hkrati pa za državne organe in gospodarstvo veljajo dvojna merila: državni organi lahko stranko preiskujejo več kot leto dni, stranka pa ima nato le nekaj dni za odziv. Odgovor državnega organa nato pride šele čez nekaj mesecev, stranka pa se mora za morebitno tožbo odločiti praktično takoj. Izrazil je tudi kritiko glede pritiska javnega mnenja, zaradi katerega politika misli, da mora hitro odreagirati, kar vodi v hitro sprejemanje zakonov brez zadostne javne razprave z drugimi deležniki. O hitri spremembi zakonodaje priča tudi odprava zemljiškega pisma po zgolj nekaj letih, medtem ko je slednje v Nemčiji v veljavi že več kot stoletje.

Poleg tega je Lunder izpostavil pomanjkanje pravega vodstva v javni upravi. Meni, da ministrstva in direktorji direktoratov pogosto menjajo funkcije, kar lahko vodi v pomanjkanje kontinuitete. Izrazil je tudi mnenje, da slovenska javna uprava ne razume svojega osnovnega poslanstva: “V nekdanji državi – Jugoslaviji – je bila javna uprava oblast. Naša uprava se še vedno razume kot oblast, ne kot javni servis, mi pa vsi nekako sprejemamo to dejstvo, da jim to pripada. Morali bi začeti od njih zahtevati, da delajo strokovno in profesionalno.” Aleš Lunder je opozoril tudi na neupoštevanje sodnih odločb ustavnega sodišča, kar po njegovem mnenju vodi do razgrajevanja pravnega sistema. Lansko leto tako ni bilo izvršenih kar 28 sodb. Pogreša pa aktivno ukrepanje in večji odpor s strani medijev, strokovne javnosti in gospodarstva.

Mag. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in predsednica AmChams in Europe,  je na to komentirala: “Gospodarstvo mora ostati glasno in zahtevno. Vesela sem, da v AmCham Slovenija že 25 let zelo dobro razumemo pomen dialoga in sodelovanja. V okviru AmCham zagovorništva in skupaj z ostalimi gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami, povezanimi v Gospodarski krog, bomo še naprej vztrajali v konstruktivnem dialogu z željo, da soustvarjamo boljše življenjsko in okolje v Sloveniji.”

Mednarodna skupnost AmCham Slovenija združuje več kot 400 podjetij in organizacij iz različnih panog, ki skupaj ustvarijo 36 % celotnega BDP-ja Slovenije. V okviru zagovorništva AmCham Slovenija deluje sedem komisij, ki združuje 380 predstavnikov podjetij in strokovnjakov na svojih področjih. Skupaj povezujemo znanje, ustvarjamo ideje in predlagamo konkretne rešitve ter tako delujemo kot glas slovenskih in mednarodnih podjetij.

O glavnih poudarkih AmCham zagovorništva za leto 2024 so danes spregovorili sopredsedujoči nekateri izmed komisij:

• Boris Horvat, direktor in soustanovitelj, Abelium in ACEX Ltd., sopredsedujoči AmCham Komisiji pripravljeni na prihodnost
• Jaka Repanšek, ustanovitelj, RePublis, sopredsedujoči AmCham Komisiji za intelektualno lastnino
• Janko Burgar, strateški vodja inovacij v zdravstvu, Roche Slovenija, sopredsedujoči AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja
• Sanja Savič, direktorica pravne službe, PwC Slovenija, sopredsedujoča AmCham Komisiji za delo in prihodnost izobraževanja
• Žiga Vižintin, svetovalec uprave in CMO, Pokojninska družba A, sopredsedujoči AmCham Finančni Komisiji

Pogovor je tekel o ključnih tematikah in pogledih na prepotrebne spremembe na naslednjih področjih:

Zdravstvo: Naš cilj je vzdržno, solidarno, dostopno in kakovostno zdravstvo, ki v središče postavlja človeka. Naša vizija za dosego tega cilja vključuje na podatkih temelječe zdravstvo, vzdržno financiranje iz različnih virov, določeno košarico storitev, uvajanje javno-zasebnega partnerstva, na vrednosti temelječe zdravstvo in sodobno transparentno upravljanje.

Mag. Janko Burgar je poudaril, da rešitve niso zgolj v finančnih vložkih, temveč v sistemski reorganizaciji zdravstva, zaupanju in razumevanju, da je zdravstvo javni servis: “Sistemi se ne rešujejo z denarjem, ampak s sistemsko reorganizacijo in sistemskih pristopom … V tej državi si ne zaupamo več … Javno in zasebno si ne zaupa.” Nadalje je izpostavil napačno razumevanje zdravstvenega servisa kot zgolj brezplačne storitve ali stroška, namesto kot investicije v razvoj procesov in inovacij.

Znanje in ljudje: Pomanjkanje delovne sile in talentov vseh starosti sta izziva razvitega sveta, dodaten izziv pa predstavlja še svet, ki je globalen in omogoča mobilnost talentov. Država, ki je privlačna za visoko izobražen kader/talente, ima predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, kamor vsekakor spadajo davki, zakonodajo, ki omogoča zaposlovanje tujcev, in izobraževanje, ki je v koraku s časom, v katerem živimo.

Mag. Sanja Savič je na današnjem dogodku izpostavila, da na podlagi represivnih ukrepov ne moremo priti do talentov in zadovoljnih zaposlenih, ter da se člani Komisije za prihodnost dela in izobraževanja strinjajo, da Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, katerega namen je bil zaščita delavcev, nasprotuje trendom fleksibilizacije delovnih mestih. S statistiko je prikazala ključni izziv: “Epidemija je povzročila tektonske spremembe na področju organizacije dela. Te spremembe zahtevajo fleksibilna delovna mesta, kjer se lahko fleksibilno odloča o delovnem času. Tudi zaposleni so bolj ustvarjalni, če se merijo rezultati njihovega dela, ne pa minute na delovnem mestu. Zakon prav tako ne bo odpravil prekrškarjev. Tukaj bi morala ključno vlogo odigrati pravna država.” Izpostavila je dejstvo, da smo že dalj časa priča migracijam kadra v tujino in da normativna ureditev otežuje pridobivanje strokovnjakov iz tujine. “Pred nami so resnični izzivi: imamo trenutno odprtih več kot 4600 delovnih mest; predvsem so to zdravniki družinske medicine, kuharji, natakarji. Stopnja brezposelnosti je zelo nizka, ni pa zanemarljiv podatek, da je delovno aktivnih manj kot milijon. Ne moremo si zatiskati oči, da bomo lahko razvijali gospodarstvo brez delovne sile iz tujine.”

Mednarodna konkurenčnost: Konkurenčno poslovno okolje je predvidljivo, stabilno, ima ustrezno davčno politiko, ki spodbuja investicije in ne posega v ustavne pravice. Ključen za konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji je dvig produktivnosti.

Aleš Lunder je kot strokovnjak, ki sodeluje s tujimi investitorji, na začetku današnjega Fokusa glede (ne)predvidljivosti slovenskega poslovnega okolja povedal: “Stranki ne moreš svetovati zanesljivo glede srednje- ali dolgoročnih dogodkov.” Kritičen je bil do nenadnih sprememb, kot je bil, na primer, Zakon o minimalni plači, ki podjetjem ni pustil dovolj časa za prilagoditev. Poleg tega je pod vprašaj postavil naklonjenost slovenske zakonodaje, predvsem Zakona o gospodarskih družbah, investicijam. 10.a člen omenjenega zakona namreč fizični oz. pravni osebi omogoča ustanovitev le ene družbe z omejeno odgovornostjo vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v en d.o.o. največ štirikrat na leto. Tako se zdi, da ustvarjamo okoliščine, kjer posamezniku, ki je pripravljen podpreti oziroma financirati napredek, to onemogočamo.

Tudi mag. Žiga Vižintin si je ob dejstvu, da imamo zelo visoke davke, zaželel, da so vsaj predvidljivi, in med drugim komentiral, da morajo biti top talenti tudi dobro plačani. Opozoril je na skrb vzbujajočo demografsko sliko Slovenije in tako v glavno vlogo postavil pokojninsko reformo: “Kar se tiče zaposlenosti, je trenutna slika dobra, ampak to nam ne sme odvrniti pogleda od dolgoročne slike. Ko govorimo o pokojninah, se ne smemo zatakniti, da s pokojninsko reformo rešujemo upokojence, ampak slovenski kapitalski trg. Pokojninska reforma je odlična priložnost, s katero lahko slovenski kapitalski trg oživimo. Od tega bomo vsi imeli korist.”

Dr. Boris Horvat pa je povedal več o dvigu konkurenčnosti in produktivnosti z umetno inteligenco: “Ohraniti in okrepiti moramo raziskave, aktivno moramo sprejeti to področje, zavedati se sprememb, jih testirati v praksi in spravljati v izobraževalni sistem. Tekom življenja se bomo mogli prilagajati spremembam, ki jih prinaša svet, in tako moramo oblikovati tudi izobraževalni sistem. Moramo se naučiti, kako biti najboljši z uporabo orodij prihodnosti.” Komisija si to prizadeva urediti s spodbujanjem vpeljave obveznega predmeta digitalni jezik v osnovne in srednje šole.

Mednarodno konkurenčni smo lahko le, če poznamo, razumemo in se zavedamo koristi aktov in uredb, sprejetih na ravni Evropske unije, je poudaril Jaka Repanšek. Omogočen dostop do podatkov večjega podjetja pomeni veliko priložnost za slovenska mala in srednje velika podjetja. “Osveščati moramo o preko 20 svežnjih, ki revolucionarno spreminjajo polje digitalne regulative,” je povedal.

Trajnost: Delovati trajnostno pomeni skrbeti za današnjo in jutrišnjo blaginjo. Trajnostno prehod vključuje zavzemanja k ogljični nevtralnosti, zelenemu financiranju, krožnemu gospodarstvu, izkoriščanju vseh razpoložljivih energetskih virov in oblikovanju politik, usmerjenih v zeleno prihodnost.

Družba blaginje: Brez trdnega gospodarstva, ki je inovativno in mednarodno konkurenčno, ni družbe blaginje. Gospodarstvo, ki ima visoko stopnjo produktivnosti, visok BDP in deluje v okolju, ki je davčno spodbudno, lahko zagotavlja odličen javni servis svojim državljanom.

Dialog današnjega dogodka je pokazal, da je za vzpostavitev družbe blaginje pomembna ureditev področij izobraževanja, birokratskega sistema, zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema in davčne politike, udeleženci pa so kot prioritetno prepoznali prav ureditev slednje, ki vključuje tudi ureditev kapitalskih trgov.