Če bomo znali to znanje aplicirati na vseh področjih, smo lahko izjemno uspešni.
V letu prelomnih globalnih sprememb so se na prvem AmCham Poslovnem zajtrku po poletju z naslovom “Globalne igre. Kako dobro igra Slovenija?” srečali predstavniki gospodarstva, politike, diplomacije in znanosti in odgovarjali na vprašanje, kako je Slovenija pripravljena na novo globalno realnost. V ospredju so bile razprave o vlogi Slovenije v mednarodni politiki ter o tem, kako lahko kot družba okrepimo notranjo enotnost in sodelovanje med državo in gospodarstvom. Le s povezovanjem in v dialogu lahko izzive prihodnosti spremenimo v priložnosti.
Tanja Fajon, ministrica za evropske in zunanje zadeve, je poudarila, da je za Slovenijo ključno krepiti multilateralizem, sodelovanje in iskanje novih partnerskih povezav – tako znotraj EU in NATO kot tudi širše. »Slovenija je majhno telo z velikimi možgani. Če bomo znali to znanje aplicirati na vseh področjih, smo lahko izjemno uspešni.« Ob tem je spomnila, da si je Slovenija okrepila verodostojnost z močno načelno držo: »Smo vendarle majhna demokracija, vendar samozavestni, glasni in načelni.« Kot enega ključnih geopolitičnih izzivov je izpostavila premik težišča v Indopacifik, kjer Evropa pogosto zaostaja: »Statistika kaže, da izgubljamo moč. A verjamem, da lahko 500-milijonski evropski trg, če gradi na odpornosti, gospodarstvu in notranji enotnosti, to preobrne v svojo priložnost.« Ob tem pa je poudarila pomen transatlantskega partnerstva: »Transatlantska povezava je strateško partnerstvo za Slovenijo in Evropo. Pomembna je tudi takrat, ko se v nečem ne strinjamo – saj nam daje možnost, da se o tem odkrito pogovarjamo. Močni smo kot zavezniki na številnih področjih.« Dr. Miro Cerar, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je dodal: »Za uspešno zunanjo politiko je ključno, kako čvrsti in uspešni smo doma, saj je zunanja politika vedno tudi odsev notranje.« Ob tem je poudaril, da pri razvoju umetne inteligence ne smemo pozabiti, da človek nima le znanja in znakov, temveč tudi srce – in da je prav človeška dimenzija tista, ki je ne smemo izgubiti.
Vsebinski partner dogodka, Kearney je predstavil raziskavo o odpornosti Slovenije, ki kaže, da država na področju družbene blaginje, varnosti in javnega reda presega evropsko povprečje, a hkrati razkriva pomembne izzive, ki bodo odločilni za prihodnost. Med ključnimi tveganji so visoka odvisnost od uvoza energije, ter nizka prehranska samooskrba, kjer je Slovenija zadostna le pri mleku. Poročilo izpostavlja tudi zaostanek na področju digitalizacije – delež IKT strokovnjakov v celotni zaposlenosti je nižji od evropskega povprečja, vlaganja podjetij v IKT raziskave in razvoj pa zaostajajo za vodilnimi državami. Poleg tega raziskava opozarja na potrebo po krepitvi domače obrambne industrije, inovacijskega ekosistema ter posodobitvi kritične infrastrukture. Ugotovitve sprožajo vprašanje, ali so temelji, ki jih postavljamo danes, dovolj trdni za dolgoročno odpornost in konkurenčnost države.
Borut Čeh, soustanovitelj in izvršni direktor Labene, je opozoril, da je zdravje temelj odpornosti: »Če govorimo o odpornosti, je pomembno, da smo samozadostni pri hrani, energiji in varnosti. Toda osnova vsega je zdravje.« Dodal je, da ima Slovenija strateško prednost v farmaciji in biotehnologiji, kjer lahko pokaže svojo moč, na primer z iniciativami kot je Slovenia Biotech Hills: »21. stoletje bo stoletje umetne inteligence in biotehnologije. Kdor bo obvladal ti dve področji, bo vodil svet.«
Branko Žibret, partner v Kearney, je izpostavil pomen pragmatizma v gospodarstvu in dodal: »Mednarodni odnosi še nikoli niso bili tako nesimetrični, kot so danes – zato je za Slovenijo ključno, da ostane prepoznavna in povezana … Ko se Slovenci nekaj odločimo, potem to tudi speljemo, ampak moramo v tem videti smisel. Smisel te skupnosti je, da mi tukaj dobro živimo, da nas ne bo skrbelo za pokojnine. To je naloga tistih, ki se odločijo biti voditelji.«
Marko Grobelnik, raziskovalec umetne inteligence na Inštitutu Jožef Stefan, je opozoril, da živimo v obdobju velike tranzicije, kjer tehnologija postaja odločilni dejavnik razvoja družb. Ključni moment tega časa je po njegovem mnenju umetna inteligenca: »Pot od ideje do realizacije še nikoli ni bila tako kratka – umetna inteligenca je danes dostopna skoraj brezplačno. Za majhne skupnosti, kot je Slovenija, je to življenjska priložnost.«
Na dogodku je spregovoril tudi novi predsednik AmCham Slovenija, Beno Ceglar, direktor, NIL Slovenija, ki je podal optimističen pogled na prihodnost: »V Sloveniji smo dobri in imamo izjemen potencial, in samo od nas je odvisno, ali ga bomo znali izkoristiti. Moramo sodelovati – predvsem država in gospodarstvo. V AmChamu bomo še naprej delovali tako, da izboljšujemo življenjsko in poslovno okolje.«
Sogovorci so se strinjali, da se z znanjem, inovacijami in mednarodnim sodelovanjem Slovenija lahko pozicionira kot strateško pomembna igralka. A vprašanje ostaja: ali bomo danes postavili dovolj trdne temelje, da bomo lahko jutri igrali med najboljšimi?
