Partnerstvo za spremembe, nacionalna platforma sodelovanja med zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju, ki jo vodimo skupaj z Ministrstvom za javno upravo Republike Slovenije je vstopila v že 9. krog.  S pomočjo komisije in glasov udeležencev na dogodku smo izbrali tri izzive, ki jih bomo PROAKTIVNO reševali v naslednjem letu. To so:

• ‘Pot na delo na trajnosten način’ (izziv prijavili pri Ministrstvo za infrastrukturo, DTMPP)
• ‘Povečanje konkurenčnosti države z lažjim zaposlovanjem tujih strokovnjakov’ (izziv prijavila AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja)
• ‘Uvedba obveznega predmeta Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole – da bomo snovalci naše prihodnosti’ (izziv prijavila Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko)

Udeležence dogodka je najprej nagovoril častni gostitelj Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Republike Slovenije, ki je uvodoma povedal, da program podira stereotipe in da sodelujemo zato, da spremenimo svet na bolje: “V čast in veselje mi je, da sem lahko prisoten danes na tem dogodku.” Zagotovil je, da se na ministrstvu dobro zavedajo, da delujejo kot servis tako za državljane kot poslovno okolje: “Noben od nas ni osamljen otoček. Le če razumemo razloge, ki poganjajo spremembe in ugotovimo kje so ozka grla, lahko pridemo do napredka, ki je naša spodbuda. Na tem mestu so program in izmenjave med zasebnim in javnim sektorjem eden prvih korakov proti tem spremembam.” Zaključil je z mislijo, da si predvsem želijo pomladiti njihove vrste, prihodnost krojiti z mlajšo generacijo.

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe je povedala, da so začetniki tega projekta prav mladi, ki so opozorili na to, da se med seboj ne slišimo: “Ob začetku 9. kroga pa je zgodba drugačna. Dokazali smo, da se z voljo da spreminjati manjše izzive in pomembne strateške izzive. Nismo šli na drugo stran, vsi smo na isti strani, ker skupaj verjamemo v kvaliteto življenja v Sloveniji, v sodelovanje in dobro poslovno okolje v državi.”

Na dogodku so se predstavili štirje izzivi, potem pa je komisija, ki so jo sestavljali Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe, Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Republike Slovenije ter predstavniki izzivalcev 8. Kroga; Lučka Postružin, ravnateljica Vrtca Ledina, Marko Stijepić, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje in Vida Dolenc Pogačnik, koordinatorka AmCham Komisije pripravljeni na prihodnost, skupaj z občinstvom na dogodku izbrala tri izzive, katerih rešitve pričakujemo naslednje leto.

Izzivi 9. kroga Partnerstva za spremembe

Ministrstvo za infrastrukturo in DTMPP: Pot na delo na trajnosten način

Na ministrstvu opažajo, da se zaposleni na pot v službo najpogosteje odpravijo na način, ki je za njih najhitrejši, najcenejši, najbolj udoben in od posameznika ne terja veliko prilagajanja. To pomeni, da največ zaposlenih pot na/z dela še vedno opravi z osebnim avtomobilom, kar veča stopnjo izpustov CO2, gnečo na vpadnicah in centrih večjih mest.

Želijo si, da bi se zaposleni pogosteje odločili za prihod na delo na trajnosten način (z JPP, sopotništvom, peš ali s kolesom), zato predlagajo pilotni projekt MZI, s katerim bi lahko raziskali in razvili rešitve za lahko tranzicijo in spremembo potovalnih navad zaposlenih. Namen je zaustaviti rast deleža opravljenih poti z osebnimi vozili in zmanjšanje števila opravljenih kilometrov z motoriziranim prevozom v mestnih središčih. S predlagano idejo ne bi le zmanjšali stopnjo CO2 izpustov, zmanjšali gnečo na vpadnicah in centrih večjih mest, ampak tudi nudili možnost za kvalitetnejše preživljanje prostega časa ter večje zadovoljstvo zaposlenih. Na podlagi analize pilotnega projekta bodo tudi bolje razumeli kje so trenutne pomanjkljivosti in s tem pripomogli h kvalitetnejšemu razvoju mreže JPP.

AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja: Povečanje konkurenčnosti države z lažjim zaposlovanjem tujih strokovnjakov

V Sloveniji je stopnja brezposelnosti rekordno nizka, iskalcev zaposlitve je bilo konec septembra 2022 52.043, povpraševanje po delovni sili pa zelo veliko. S kadrovskim pomanjkanjem se praktično srečujejo vsa področja. Primanjkuje tako visokokvalificirane delovne sile kot tudi tiste, z nižjo izobrazbo. Najbolj trpijo panoge predvsem v zdravstvu (tako zdravniki kot medicinske sestre in drug strokoven kader), inžiniringu in IT ter izobraževanju, kot tudi v proizvodnji, gostinstvu, turizmu in gradbeništvu. Podjetja in zaposlovalci se za kadre borijo na tujih trgih. Pri že težko pridobljenem kadru se zadeva dodatno zaplete s tem, da se zaposlovalci soočajo z velikimi zaostanki pri reševanju vlog za pridobitev delovnih dovoljenj, vsaj na določenih območjih, ob nezmanjšanem prilivu novih vlog. To posledično odvrača tujo delovno silo in podaljšuje določene procese in postopke, ki vplivajo na konkurenčnost Slovenije. Tukaj izpostavjajo predvsem na krajše postopke, manj birokracije, digitalizacijo procesov, itd.  Menijo, da bi se zadeve bilo potrebno lotiti prioritetno in v sodelovanju različnih deležnikov. Ugodna rešitev izziva je pozitivna za vse – državo, državljane, delodajalce in delavce.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko: Uvedba obveznega predmeta Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole – da bomo snovalci naše prihodnosti

Po zadnji raziskavi EURYDICEE je Slovenija ena izmed štirih držav EU, ki v osnovnih in srednjih šolah nima obveznega predmeta, ki bi posredoval temeljna znanja računalništva in informatike (RIN). Po napovedanih reformah v šolskih sistemih EU, bo ostala edina takšna država. Predmet ki je sicer naravosloven, je eden od temeljnih stebrov tako imenovanih STEM/MINT (matematika, informatika, naravoslovje in tehnika) predmetov. Razlikovati je potrebno med temeljnimi znanji RIN in digitalnimi kompetencami DigComp (gl. DEAP, ukrep 10), saj podajanje samo slednjih ustvarja nevarnost, da vzgajamo le uporabnike (potrošnike) tehnologije in ne njenih ustvarjalcev. Opozarjajo, da je naloga šole, da učence opremi z znanjem, da bodo lahko ustvarjalno izkoriščali digitalno tehnologijo in bodo tako konkurenčni na trgu dela.

Ob tem je pomembno zavedanje, da kar 90% delovnih mest potrebuje poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij, zato obstaja konstantno pomanjkanje ustreznega znanja s področja RIN. Pri tem je poudarek na vseh delovnih mestih in ne samo tistih v IKT sektorju. Ocena je, da bo samo v Sloveniji, v naslednjih petih letih vsako leto primanjkovalo kar 5000 strokovnjakov s področja IKT.