Na septembrskem AmCham Poslovnem zajtrku »Globalne investicije v podjetja z visoko dodano vrednostjo: Frangež, Ljoljo, Massey in Mihelj Coustaury o slovenskem potencialu« smo se skupaj z izjemnimi govorci poglobili v aktualne investicijske priložnosti in izzive, s katerimi se sooča Slovenija. Pogovor je osvetlil tudi pomen tehnoloških inovacij in strategij za izboljšanje produktivnosti, ki bodo ključne za nadaljnjo gospodarsko rast. Govorci so se strinjali, da lahko Slovenija kot manjše, odprto gospodarstvo, s pravo strategijo, ki upošteva izvozno naravnano naravo našega gospodarstva, postane vodilna v regiji. Poudarili so, da sta upravljanje s talenti ter nišna, inovativna in družinska podjetja ključna dela te zgodbe. Nekatera mednarodna podjetja so že prepoznala ta potencial in svoje razvojne centre postavila prav v Sloveniji, kar potrjuje našo zmožnost pritegniti investicije z visoko dodano vrednostjo. 

Gostje so bili Matevž Frangež, državni sekretar, pristojen za internacionalizacijo, podjetništvo, razvojna sredstva in turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Robert Ljoljo, predsednik Sandoz Slovenija; Gabriel Massey, predsednik in generalni direktor Pipistrela, ter Jasna Mihelj Coustaury, generalna direktorica za Evropo pri Plume Design. Svoj pogled in izkušnje pa je kot moderator razprave delil Marko Ketler, senior partner pri Ketler & Partners, član Karanovic. 

Na vprašanje Marka Ketlerja o pomanjkanju talentov v Sloveniji je prva odgovorila Jasna Mihelj Coustaury, ki je izpostavila: »Slovenci smo znani kot delavni in lojalni ljudje, kar je ena naših velikih prednosti.« Dodala je tudi, da je za uspeh podjetij ključno, da vodstvo vodi odprte pogovore z zaposlenimi in jasno komunicira strategijo, poslanstvo in vizijo, saj se tako zaposleni počutijo kot del celote. Gabriel Massey je dodal, da je Slovenija resnično država talentov in ima velik potencial: »Slovenija sama in vaše okolje je velika prodajna točka – čudovita država in prijeten kraj za življenje.« Opozoril je tudi, da so Slovenci pogosto preveč kritični do sebe. Veliko stvari je dobrih takšnih, kot so, zato bi morali ohraniti obstoječe dobre prakse, hkrati pa biti nekoliko bolj progresivni pri urejanju administrativnih ovir – to bi bil popoln recept za uspeh.  

Kot ključna poslušalca sta stališča AmCham komisije za spodbujanje investicij delila sopredsedujoča Nevenka Črešnar Pergar, direktorica NP Consulting, in Aljoša Krdžić, partner, LL.M., Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Izpostavila sta, da je vloga tujih investitorjev, kljub vsem oviram, že danes močna. Z nenehnim poudarjanjem slabosti pa smo morda ustvarili vtis, da je Slovenija manj privlačna destinacija na investicijskem zemljevidu. Aljoša Krdžić se je strinjal, da je Slovenija preveč regulirana država, vendar meni, da bi morali razprave preusmeriti v drugo smer. Pravi, da bodo pravila vedno obstajala, vendar bi morali stremeti k pametnejšim in učinkovitejšim regulacijam. Dodal je, da imajo odločevalci pogosto občutek, da gospodarstvo želi nižje standarde, kar pa ne drži. 

Matevž Frangež se je strinjal, da Slovenci pogosto vidimo samo negativno, čeprav obstaja veliko dobrih stvari. Spremembe se dogajajo, v marsičem morda ne le na bolje, kar nas vodi v oklepanje starega in znanega. Vendar pa poudarja, da bi morali te spremembe videti kot priložnost za izgradnjo ekosistemov. Imamo vse, kar potrebujemo, vendar moramo biti pripravljeni na spremembe, ustvariti strategijo in verjeti v svojo vizijo. Z vlaganjem v zaposlene bomo gradili duh uspeha. Opaža, da tudi tuji vlagatelji prepoznavajo naš inovativni potencial, zato moramo vanj verjeti tudi mi: »Verjamemo v nove produkte in rešitve, ki bodo rezultat slovenskega znanja, inovacij in dizajna.« 

To pa ne pomeni, da lahko zanemarimo izzive, s katerimi se soočamo kot gospodarstvo, kot so na primer postopek zaposlovanja tujcev, modernizacija izobraževalnega sistema ter izboljšanje infrastrukture in prostorskega načrtovanja. 

Sopredsedujoča AmCham komisije za spodbujanje investicij in govorci so poudarili, da čeprav Slovenija v poročilih o mednarodni konkurenčnosti ni visoko uvrščena, obstajajo področja, kjer dosegamo odlične rezultate. Mednje spadajo delež visoko tehnološkega izvoza, dodana vrednost, ustvarjena v srednje- in visokotehnoloških panogah, ter talenti. V Sloveniji je registriranih več kot tisoč raziskovalnih organizacij, od katerih je približno tri četrtine ustanovljenih znotraj poslovnega sektorja. 

Skupni kazalci konkurenčnosti nam razkrivajo dve pomembni dejstvi. Prvič, glavne ovire za investicije so prisotne na »tradicionalnih« področjih, kot so administrativni postopki, davčna politika in zaposlitvena regulativa. Drugič, kažejo na velik potencial za vlaganje v industrije, ki temeljijo na raziskavah, inovacijah in znanju. 

Robert Ljoljo, predsednik Sandoz Slovenija in predsednik sveta zavoda Slovenia Biotech Hills, je poudaril, da biotehnološka industrija predstavlja 6 % našega BDP in da se v Sloveniji vse bolj zavedamo pomena krepitve tega sektorja. S tem skupnim ciljem je nastala nova iniciativa Slovenia Biotech Hills, saj, kot pravi: »Močno verjamemo, da je biotehnologija eno izmed področij, ki lahko pripomorejo k razvoju Slovenije.« Ob tem je Boštjan Čeh iz podjetja Labena, ki je eno od ustanovnih članov iniciative Biotech Hills dodal: “Ugotovili smo, da Biotech Hills predstavlja platformo, ki povezuje vse akterje, spodbuja spremembe in postavlja Slovenijo na zemljevid biotehnoloških inovacij.” 

Iniciativa Biotech Hills predstavlja strateški odziv Slovenije za izboljšanje evropske gospodarske odpornosti, trajnosti in inovativnosti. Na nedavnem Blejskem strateškem forumu je bilo tako podpisano pismo o nameri za skupno zavezanost pri razvoju celovitega ekosistema na področju biotehnologije in farmacije med iniciativo in Vlado Republike Slovenije. Cilj skupnih prizadevanj bo, da Slovenija postane najprivlačnejša destinacija v Evropi za raziskave in razvoj, proizvodnjo ter investicije v zagonska, majhna, srednja in velika podjetja na tem področju.