Na AmCham Poslovnem zajtrku, ki je potekal pod okriljem AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja z naslovom Ustvarjanje vrednosti v zdravstvu: pacient in inovacije v središču. Realnost pa?, so sogovorniki poudarili, da zdravja pacienta ne moremo obravnavati kot strošek, temveč kot eno ključnih investicij v družbeno blaginjo, produktivnost in prihodnost Slovenije.

Razprava je s podatki podprla, da je trenutni zdravstveni sistem dolgoročno nevzdržen. Slovenija se sooča s staranjem prebivalstva, porastom kroničnih bolezni, kadrovskimi izzivi, čakalnimi vrstami, naraščajočimi stroški in omejenim dostopom do sodobnih terapij. Posebej zgovorni so bili podatki:

• v letu 2024 je bilo zabeleženih skoraj 20 milijonov dni nezmožnosti za delo, vsak zaposleni pa je bil v povprečju odsoten 20,51 koledarskih dni; stroški bolniških odsotnosti naj bi v letu 2025 dosegli 1,2 milijarde evrov;

• čakalne dobe ostajajo alarmantne: revmatološki prvi pregled otroka pod stopnjo nujnosti zelo hitro 163 dni, revmatološki pregled za odrasle pod stopnjo nujnosti hitro 628 dni, pri rednih pregledih pa tudi do dve leti in pol; takšne zamude pomenijo izgubljene dni zdravja, daljše okrevanje in več kroničnih bolezni;

• visoka polifarmakoterapija, pri kateri več kot 73.000 ljudi prejema več kot deset zdravil, kaže na potrebo po bolj racionalnem predpisovanju in zmanjševanju nepotrebne porabe zdravil;

• zdravstveni sistem še vedno pogosto deluje na etičnem pogonu — z nadurami, dodatnimi obremenitvami in raziskovalnim delom, ki ga strokovnjaki opravljajo v svojem prostem času;
• Slovenija ostaja tudi kadrovsko podhranjena na področju zdravstvene informatike: medtem ko ima denimo Univerzitetna bolnišnica Basel okoli 200 informatikov, jih je v Sloveniji na državni ravni okoli 150 ali še manj pri posameznih izvajalcih.

Dostop do zdravstvene oskrbe ni zgolj vprašanje posameznika, temveč je ključen dejavnik razvoja celotne družbe.

Urška Lakner, sopredsedujoča AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja, je opozorila: »Dostop do zdravstvene oskrbe ni zgolj vprašanje posameznika, temveč je ključen dejavnik razvoja celotne družbe … Zdrava družba je produktivna družba. Manj absentizma pomeni večjo gospodarsko rast, višjo kakovost življenja in bolj vzdržen zdravstveni sistem. Kar je cilj, ki nas mora vse povezovati.”

Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2024 v Sloveniji zabeleženih skoraj 20 milijonov dni nezmožnosti za delo, vsak dan je bilo v povprečju bolniško odsotnih 53.368 oseb, skupno pa je bilo v tem letu zabeleženih 1.643.869 primerov odsotnosti, vsak zaposleni pa je bil v povprečju odsoten 20,51 koledarskih dni. Stroški bolniških odsotnosti naj bi v letu 2025 dosegli 1,2 milijarde evrov, od tega 700 milijonov krije ZZZS, 500 milijonov pa neposredno gospodarstvo. Generalni direktor ZZZS mag. Robert Ljoljo je poudaril, da bodo premiki mogoči le s kombinacijo konkretnih ukrepov: od jasnejših pravil, večjega nadzora in tesnejšega sodelovanja z delodajalci do hitrejše vrnitve zaposlenih na delo. Ob tem je opozoril, da ne gre zgolj za administrativno vprašanje, temveč za širši sistemski izziv, ki bo zahteval tudi zakonodajne spremembe in bolj fleksibilne prehode med bolniško odsotnostjo in delovno aktivnostjo. Dotaknil se je tudi čakalnih vrst in priznal, da je bila ena njegovih prvih nalog ob prihodu na funkcijo preveriti, kaj podatki sploh v resnici povedo in ali odražajo dejansko izkušnjo pacientov. Pri tem ga je presenetilo predvsem, koliko anomalij povzroča zastarel informacijski sistem, na katerem še vedno temeljijo izračuni. Zato so se na ZZZS najprej aktivno vključili v upravljanje čakalnih vrst, nato pa začeli primerjati poročane čakalne dobe z dejanskimi časi, ki jih pacienti občutijo v praksi. Po njegovih besedah ključni izziv čakalnih vrst ni le v kapacitetah, temveč tudi v odsotnosti jasnih standardov in smernic, slabi kakovosti podatkov ter neučinkovitem upravljanju dostopa in obstoječih virov.

Pomemben del povezave med zdravjem posameznika, kakovostjo življenja in hitrejšo vrnitvijo na delo je tudi dostopnost do inovativnih zdravil. Po EFPIA Patients W.A.I.T. Indicator 2024 (podatki objavljeni maja 2025 za 4-letno obdobje) je po dostopnosti do inovativnih terapij na vrhu Nemčija s kar 90 % razpoložljivostjo vseh novih terapij. Slovenija se skupaj s Švedsko s 50% uvršča malo nad Evropsko povprečje, ki znaša 45%. Na to temo je dr. Nika Marđetko, vodja medicinskega oddelka in vodja medicinskih zadev za področje zdravil v razvoju v podjetju Novartis, poudarila, da sodobno zdravstvo presega zgolj obvladovanje bolezni. Ključni postajajo kakovost življenja, produktivnost in dolgoročni izidi zdravljenja. »Terapevtske inovacije imajo svojo vrednost, vendar moramo zagotoviti njihovo dostopnost in racionalno uporabo,« je poudarila. 

Da dostop do naprednih terapij v Sloveniji v določenih segmentih že obstaja, zlasti na področju onkologije, je opozoril doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana: »Za otroke, ki imajo raka, so na voljo najsodobnejše terapije, tudi v okviru raziskovalnih projektov.« Ob tem pa je izpostavil, da gre za hitro razvijajoče se področje, kjer ostajajo ključni nadaljnje zbiranje podatkov, raziskovanje in vključevanje v mednarodne strokovne mreže. 

Cilj je jasen: ustvarjati največjo možno vrednost s poudarkom na rezultatih.

In če bi uspešnost sistema merili ne po številu opravljenih storitev, temveč po tem, kako uspešno pacient dejansko okreva, bi to pomenilo premik v smer zdravstva, osredotočenega na vrednost. Na dogodku je bilo poudarjeno, da tovrsten pristop, ki ga podpira in spodbuja tudi AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, zahteva povezovanje kliničnih podatkov z izidi, ki jih kot pomembne prepoznavajo pacienti sami, ter prehod od količine k dejanski vrednosti za posameznika in družbo. “Cilj je jasen: ustvarjati največjo možno vrednost s poudarkom na rezultatih, ki so zares pomembni za paciente in njihove družine – od prve diagnoze do rehabilitacije. Osredotočimo se na rezultate in izberimo vrednost, da bo medicinski napredek pomenil več kakovostnih in pomembnih trenutkov za vse”, je na dogodku poudarila dr. Lauren Boak, sopredsedujoča AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja. 

Zelo neposredno je bistvo pričakovanj pacientov in odgovornosti sistema povzel Matej Pečovnik, predsednik Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan: »Naša naloga je, da slovenski pacient ne bo potreboval potrpljenja na olimpijskem nivoju. In takrat, ko se težave pač pojavijo, je prav, da imaš v pravem času oziroma da prideš v pravem času do diagnoze, ker ko imaš enkrat diagnozo, pozdraviš, tako kot sem prej rekel, si na zelo, zelo dobri poti.«

Čas je, da zdravje nehamo obravnavati kot proračunsko postavko in ga začnemo prepoznavati kot eno svojih največjih vrednot.

“Desetletja smo na zdravstvo gledali predvsem kot na vse večji strošek – kot na izdatek, ki ga je treba obvladovati, in proračunsko postavko, ki jo je treba omejevati. Kaj pa, če smo ves čas nanj gledali napačno? … Izbira je preprosta: vlagati v pozitivni krog sodobnih inovacij ali tvegati gospodarski zastoj. Ko odlašamo z dostopom do sodobne zdravstvene obravnave, ki omogoča zgodnje odkrivanje bolezni ter zgodnje in učinkovito zdravljenje, se začnejo kopičiti tudi skriti stroški,” je kot eno ključnih sporočil komisije poudarila dr. Lauren Boak. 

Izdatki za zdravstvo so v Sloveniji že dosegli 9,3 % BDP, kar presega evropsko povprečje, zato postaja vprašanje učinkovitega upravljanja financiranja še toliko bolj ključno. V tem kontekstu je bil izpostavljen tudi premik ZZZS v smeri t. i. »aktivnega kupca«, kjer zavarovalnica ne bo več le plačevalec storitev, temveč bo vse bolj preverjala njihovo kakovost in smiselnost.

Na podatkih temelječe zdravstvo omogoča natančnejšo diagnostiko, razvoj personaliziranih pristopov k zdravljenju, ter vrednotenje zdravstvenih tehnologij na podlagi dejanskih izidov za bolnike in družbo.

Eno ključnih sporočil dogodka je bilo, da je digitalna preobrazba zdravstva ena najpomembnejših investicij v produktivnost, stabilnost in prihodnost Slovenije. Tomaž Gornik je realno sliko razdrobljenosti zdravstvenih podatkov v slovenskem zdravstvu in poudaril, da je prvi cilj vzpostavitev enotnega, vseživljenjskega zapisa pacienta, ki ne bo “talec” posameznih aplikacij, temveč podlaga za kakovostnejše odločitve, analitiko, raziskave in opolnomočenje pacienta. Na to se je navezal tudi doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., ki je izpostavil pogled iz prakse: v zdravstvu nastaja ogromna količina podatkov, vendar ti prepogosto ostajajo neizkoriščeni, zdravstveni delavci pa zaradi zahtevnega vnosa informacij pogosto preživijo več časa pred zaslonom kot z bolnikom. Zato je poudaril potrebo po bolj intuitivnih digitalnih rešitvah in uporabi umetne inteligence, ki bi administrativno breme zmanjšale, podatke pa iz “mrtvih številk na disku” pretvorile v aktivno uporabljene informacije za boljše klinične odločitve in učinkovitejše delo ekip.

Celotno fotogalerijo si lahko ogledate TUKAJ