Gospodarstvo se zaveda, da brez odprtega dialoga z odločevalci ni mogoče oblikovati stabilne in razvojno naravnane politike. Razvojno usmerjena gospodarska politika mora krepiti konkurenčnost Slovenije in dvigovati kakovost življenja. Zato je AmCham Zagovorništvo skupaj s think-tankom mladih Snežna kepa na današnjem predvolilnem AmCham Poslovnem zajtrku gostilo predstavnike političnih strank z največjo podporo v javnomnenjskih raziskavah. Ob tem so se vse prisotne politične stranke strinjale glede dveh konkretnih ukrepov: nujne uvedbe obveznega predmeta digitalni jezik v osnovne in srednje šole ter znižanja davka na dolgoročni najem za 15 odstotkov z namenom povečanja ponudbe najemnih stanovanj.

Pogovora so se udeležili (stranke naštete po abecedi): Demokrati Anžeta Logarja (Mirko Požar); Gibanje SVOBODA! (Klemen Boštjančič); koalicija Levice in Vesne (Igor Feketija); NSi, SLS in Fokus (Marko Lotrič); Prerod stranka Vladimirja Prebiliča (dr. Vladimir Prebilič); Resni.ca (Andrej Perc); SDS (Zdravko Počivalšek); SD (Matevž Frangež).

Razprava je temeljila na priporočilih in stališčih AmCham zagovorništva – več kot 380 strokovnjakov iz sedmih AmCham komisij.

MEDNARODNA KONKURENČNOST

Ker smo si pri AmCham Slovenija za leto 2026 kot eno ključnih vrednot zastavili ambicioznost, je predsednik AmCham Slovenija Beno Ceglar uvodoma poudaril: »AmCham Slovenija je ambiciozna skupnost. Delujemo za skupno dobro – za višjo blaginjo in boljšo kakovost življenja. Močno gospodarstvo je temelj tega cilja. Če rastejo podjetja, raste vrednost, raste varnost, raste znanje in ustvarjalnost. In z njimi rastemo tudi mi kot družba.«

V času geopolitičnih napetosti, tehnoloških prebojev in vse zahtevnejših regulativnih okvirov bi namreč moralo biti jasno, da je stabilno in predvidljivo poslovno okolje osnova za obstoj in rast. Slovenija se po lestvici globalne konkurenčnosti IMD uvršča na 46. mesto, občutno za Avstrijo (26.) in nekaj mest za Italijo (43.), kar jasno kaže, da imamo prostor za izboljšave.

Slovenija lahko zaradi svoje geostrateške lege (p)ostane prva izbira za investitorje, vendar le ob uvedbi strukturnih reform, dosledni vladavini prava in naložbeno naravnani ter predvidljivi davčni politiki. Pogled poslovne skupnosti na konkurenčnost nam je predstavil Aljoša Krdžić, sopredsedujoči AmCham Komisiji za spodbujanje investicij ter politične predstavnike pozval: “Komisija za spodbujanje investicij opozarja, da Slovenija potrebuje stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, potrebuje delujočo in zanesljivo pravno državo, poenostaviti in pospešiti moramo upravno odločanje, potrebuje ambicioznejšo in stabilno davčno reformo. Zakonske spremembe morajo biti premišljene, usklajene z gospodarstvom ter drugimi deležniki in brez pogostih, od dnevne politike in populizmov, odvisnih ad-hoc posegov.”

Poseben izziv predstavlja tudi visoka obremenitev dela, ki neposredno vpliva na privlačnost okolja za investicije in na zadrževanje ključnih kadrov. Slovenija je med državami OECD z najvišjim davčnim primežem – pri 100 % povprečne plače znaša obremenitev 44,56 % (OECD povprečje: 34,92 %), pri 167 % povprečne plače pa 47,53 % (OECD povprečje: 39,15 %), , kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij z visoko dodano vrednostjo.

“Delo lahko razbremenimo z uvedbo razvojne  kapice in pa z razširitvijo dohodninskih razredov. Na ta način bi dosegli, da bi zaposleni prejeli večji neto prejemek. Ne pozabimo na razvoj domačega kapitalskega trga, ki ga lahko spodbudimo z odločnejšim razvojem pokojninskih skladov, s katerim lahko zaposlenim zagotovimo dodaten vir dohodka ob upokojitvi istočasno pa razbremenimo oziroma omejimo rast stroškov za javne pokojnine. Spodbujajmo, ne ovirajmo uvedbo digitalnih plačil in s tem bomo zamejili tudi sivo ekonomijo. Če poudarim za konec, gospodarstvo mora vsaj tri leta vnaprej jasno vedeti, kakšne davke, prispevke in pa druge obremenitve bo moralo plačevati, zaposleni pa si zaslužimo, da nam od naših bruto plač ostane več neto prejemka,” je na to temo komentiral Žiga Vižintin, sopredsedujoči AmCham Finančne komisije.

ZNANJE IN LJUDJE

Slovenija mora nujno nasloviti tudi demografske izzive – z ohranjanjem domačih talentov in privabljanjem mednarodnih strokovnjakov. “Slovensko prebivalstvo se stara in napovedi so, da bo vedno manj delovno aktivnega prebivalstva, zato potrebujemo konkretne ukrepe za pridobivanje in zadrževanje talentov” je opozorila dr. Vesna Miloševič Zupančič, sopredsedujoča AmCham Komisiji za prihodnost dela in izobraževanja. Potrebujemo čim več usposabljanja za kompetence prihodnosti, digitalno pismenost in pa etično in moralno uporabo umetne inteligence za dvig produktivnosti. Prav zato so pobudo prevzeli posamezniki iz AmCham YOUng Leaders Cluba. Znotraj think-tanka Snežna kepa so pripravili štiri konkretne ukrepe za izboljšanje položaja mladih, saj želijo aktivno soustvarjati državo priložnosti.

Vendar vprašanje talentov ni le vprašanje števila ljudi, temveč tudi vprašanje ustvarjene vrednosti. V letu 2025 je bilo v Sloveniji povprečno 940.987 delovno aktivnih oseb. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 54.000 evrov. Za primerjavo: v Avstriji 92.400 evrov, v Nemčiji 88.900 evrov, v Italiji 82.100 evrov.

“V izrazito izvozno usmerjenem in odprtem gospodarstvu kot je Slovenija, je dolgoročna blaginja neposredno odvisna od tega, koliko dodane vrednosti znamo ustvariti na globalnih trgih. Višja dodana vrednost prinaša kakovostna delovna mesta in stimulativno plačilo, stabilne javne finance ter vlaganje v razvoj. Podjetja, njihova vizija in razvojni načrti morajo postati pomemben most med izobraževalno raziskovalnimi ustanovami in potrebami trga ter širše družbe, zato poudarjamo nujnost krepitve sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Nenazadnje za prebojni razvoj Slovenije je ključnega pomena tudi vlaganje v umetno inteligenco, kjer mora Slovenija obstati med najpomembnejšimi državami na evropskem in globalnem trgu,” je na to temo dodal Jaka Repanšek, sopredsedujoči AmCham Komisiji za intelektualno lastnino in digitalno regulativo.

Političnim predstavnikom je ob tem gospodarstvo zastavilo jasno vprašanje: kakšen cilj dodane vrednosti na zaposlenega si postavljajo in kako ga nameravajo doseči. Več sogovornikov je kot cilj izrecno navedlo 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

Predlogi Snežne kepe – razvojna kapica, razširitev olajšav za tretji pokojninski steber, posebne gospodarske cone ter znižanje davka na dolgoročni najem – so odprli konkretno razpravo o tem, kako mladim zagotoviti finančno perspektivo. Znižanje davka na dolgoročni najem na 15 % je bilo soglasno podprto.

ZDRAVJE

Tematika, ki je zagotovo ena najpomembnejših za gospodarstvo in ljudi je zdravje in zdravstveni sistem. Zdravstveni sistem, kot eden od temeljnih stebrov družbe, zahteva odločen in dolgoročen pristop, saj je zdravje ključni investicija v družbeno-gospodarski razvoj in dobrobit posameznika.

Podatki kažejo, da izziv ni le socialen, temveč tudi gospodarski. Čakalne dobe se podaljšujejo, s tem pa narašča tudi absentizem. V letu 2024 je bilo v Sloveniji zabeleženih 19.477.932 dni nezmožnosti za delo, izdatki za nadomestila pa so znašala 638.778.722 EUR evrov. Povprečen zaposleni je bil odsoten 20,5 koledarskega dneva na leto, medtem ko je v Avstriji 15,1 dneva. Vsak dan je bilo v povprečju odsotnih 6 od 100 zaposlenih, v Avstriji 4.

Urša Lakner, sopredsedujoča AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja je na dogodku komentirala, da Slovenija potrebuje široko dostopen javni zdravstveni sistem z visokimi standardi kakovosti, sodobnimi diagnostičnimi postopki in dostopom do naprednih terapij. “Podpiramo financiranje po načelu univerzalnosti in solidarnosti, ne glede na lastništvo infrastrukture, s poudarkom na skupnih kliničnih standardih in pravicah pacientov. Za stabilnost sistema je nujna prilagoditev financiranja ZZZS in plačilnih modelov, ki upoštevajo evropske tržne cene ter uspešnost izvajalcev.”

Politični predstavniki so se strinjali, da so potrebni takojšnji organizacijski ukrepi, boljše upravljanje zavodov ter učinkovitejša raba obstoječih kapacitet. Razlike pa so se pokazale pri vprašanju, kako sistem prestrukturirati. Del razpravljavcev je poudarjal potrebo po korporativnem upravljanju bolnišnic, jasnih merljivih ciljih in nagrajevanju po uspešnosti. Drugi so kot prvo prioriteto navedli krepitev javnega sistema – z močnejšimi investicijami v opremo in kader, ter širitev zmogljivosti primarne ravni. Skupna točka razprave je bila jasna: brez učinkovite organizacije, digitalnega pregleda nad čakalnimi vrstami ter jasnih pravil financiranja sistem ne bo postal vzdržen.

PRIPRAVLJENI NA PRIHODNOST

“Že zdaj je jasno, da je 21. stoletje stoletje umetne inteligence in biotehnologije. Hrvaška uvaja predmet umetno inteligenco v srednje šole že jeseni 2026. Digitalni jezik po desetih letih pri nas še vedno ni obvezen predmet. Vitke družbe nimamo, Avstrija pa jo ima že od 2024. Kdaj bomo dohiteti sosede?”  S tem je Borut Čeh, sopredsedujoči AmCham Komisije Pripravljeni na prihodnost, odprl razpravo o tem, ali Slovenija razvojne trende sledi ali jih soustvarja.

V digitalni dobi digitalna preobrazba ne bi smela biti več vprašanje prihodnosti, temveč stalnica razvojno naravnanih gospodarstev. Če želimo povečati produktivnost, moramo pospešiti uvajanje digitalnih tehnologij v vseh sektorjih – ob tem pa sistematično opolnomočiti ljudi. Znanja in veščine o digitalnih orodjih, kritično razmišljanje in reševanje kompleksnih problemov, vse to zajema »digitalni jezik, ki posameznike opolnomoči za ustvarjalno in odgovorno uporabo tehnologije.  Skupina RINOS se npr. že več kot 10 let zavzema za uvedbo predmeta, ki bi učil vsebine s področja računalništva in informatike, kot obveznega predmeta v osnovne in srednje šole.

Vsi politični predstavniki so se strinjali, da mora t.i. digitalni jezik postati sistemsko vključena, obvezna vsebina izobraževalnega sistema.

“Slovenija je farmacevtska & biotehnološka velesila — preko 40 odstotkov celotnega izvoza  predstavlja ta panoga, posredno in neposredno 50 tisoč delovnih mest, z dodano vrednostjo na zaposlenega preko 100 tisoč €. Slovenia Biotech Hills ima strategijo, vizijo in zagon, s preko 40 aktivnih članov, podprle so jo vse tri slovenske univerze. Vlada mora zdaj narediti odločen sistemski korak naprej, da bo panogi omogočila razvoj, investicije in mednarodni predor. Naši otroci morajo biti sokreatorji prihodnosti — ne njeni sledilci. Na presečišču umetne inteligence, biotehnologije, kvantnih tehnologij je Slovenija lahko zmagovalka 21. stoletja. Po 22. marcu zahtevamo drzno vizijo in konkretne ukrepe,” je še dodal Borut Čeh glede pripravljenosti Slovenije na prihodnost. 

ODPORNOST, ODGOVORNOST IN ENERGETSKA VARNOST

“Gospodarstvo od odločevalcev pričakuje odgovorno poslovno okolje, ki omogoča dolgoročno konkurenčnost, rast izvoza in strateško avtonomijo Slovenije. Ključno je sistematično reševanje izpostavljenosti geopolitičnim, tehnološkim, podnebnim in energetskim tveganjem, saj je poslovna kontinuiteta temelj uspešnega gospodarstva. Podjetja potrebujejo zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo in vodo. Pričakujemo tudi spodbude za energetsko učinkovitost, za povečevanje inovacijskih zmogljivosti in za dolgoročne rešitve za prehransko samooskrbo. Pri tem naj se torej politika osredotoči na svoje ključno poslanstvo gospodarstvu, to je: da nam zagotovi okolje, kjer se lahko posvetimo inovacijam in ustvarjanju nove dodane vrednosti namesto da je nenehno potisnjeno v razprave o redistribuciji obstoječega,” pa je na dogodku povedal Miha Valentinčič, sopredsedujoči AmCham Komisiji za odpornost in odgovornost.

30-SEKUNDNI IZZIV SNEŽNE KEPE ZA POLITIČNE PREDSTAVNIKE: ZAKAJ NAJ MLADI ZNANSTVENIK OSTANE V SLOVENIJI?

Klemen Boštjančič je izpostavil ustrezno in delujoče javne storitve kot ključno prednost države. Zdravko Počivalšek je poudaril razvito infrastrukturo, ustrezno delovno silo ter ponovno vzpostavitev spodbudnega poslovnega okolja. Matevž Frangež je govoril o visoki kakovosti življenja, odličnemu prepletu urbanega in naravnega in povezanem ekosistemu, ki omogoča preboj. Mirko Požar je izpostavil podjetno državo, kjer bodo lahko posamezniki ustvarjali in prosperirali. Marko Lotrič je izpostavil podporo pri ustvarjanju doma in družine ter privlačnost slovenske pokrajine, Andrej Perc bližino in družinsko naravnanost države, Igor Feketija varnost okolja, dr. Vladimir Prebilič pa socialno varnost, dostopnost vrtcev in brezplačnega šolanja ter občutek skupnosti.

Skupno sporočilo pa je bilo jasno: Slovenija želi biti prostor, kjer se znanje spoštuje, kjer se da ustvarjati in kjer je mogoče graditi tako kariero kot družino.