S podnebnimi spremembami se spopada ves svet, gospodarstvo pa lahko pri odpravljanju posledic le-teh odigra ključno vlogo. Znanstveniki dajejo odgovore, podjetja pa morajo biti tista, ki zahtevajo, da se te spremembe v resnici zgodijo, smo slišali na Kombo AmCham Poslovnem zajtrku. Pomembna pa je tudi zaveza vsakega posameznika, da naredi največ, kar je v njegovi moči.

S preddogodkom, Kombo AmCham Poslovnim zajtrkom z naslovom Odgovornost za planet, se je začela 6. investicijska in razvojna konferenca Slovenia Business Bridge^TM, ki jo AmCham Slovenija v sodelovanju s Spirit Slovenija organizira že šestič. Na dogodku, kjer je bilo govora o podnebnih spremembah, razvoju planeta in varovanju okolja, vse skozi prizmo gospodarstva, so sodelovali Robert Swan, OBE, FRGS, Founder @ 2041 Foundation, UN Goodwill Ambassador for Youth in prvi človek, ki je prehodil Severni in Južni pol, prof. dr. Nina Gunde-Cimerman, redna profesorica za mikrobiologijo, vodja Katedre za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti in v svetovnem merilu priznana raziskovalka na področju ekstremofilnih mikroorganizmov, Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in predsednik AmCham Slovenija, ter Antonio Sirjan, senior ESG manager v A1 Telekom Austria Group. Dogodek je povezoval Gregor Skender, Sustainability Manager pri Deloitte Belgija, in sopredsedujoči AmCham Komisiji za trajnostno rast.

Čas imamo do leta 2041

»Antarktika je edini prostor, ki si ga nihče ne lasti. Leta 2019 je Slovenija podpisala dokument, v katerem se je zavezala k ohranjanju tega prostora takega, kot je, in tako izkazala izjemno odgovornost. To je prostor za znanost in mir,« so bile uvodne besede Roberta Swana. Povedal je, da je pri svojih 11 letih prvič videl film, ki ga je navdihnil do te mere, da se je odpravi na pot do Antarktike. »Pred tridesetimi leti sem se odpravil na potovanje, kjer lahko vsaka napaka pomeni smrt. Pod našimi nogami se je lomil led, pod nami pa je bil ocean«.

Povedal je, da bo svet do leta 2041 odločal o prihodnosti Antarktike in posledično tudi o svoji prihodnosti. »Antarktika nam želi nekaj sporočiti. Je opomnik, da se mudi,« je povedal Robert Swan in dodal, da morajo mladi videti, kaj se dogaja. »Če lahko solarni paneli delujejo na Antarktiki, lahko povsod. Zelo je pomembno navdihovati mlade s to temo, saj so oni tisti, ki so ključni za spremembe«. Slovenijo je pozval, naj na Antarktiko pošlje svoje znanstvenike, saj bodo le oni lahko povedali, kako rešiti problem.

Sprejemamo odločitve, ki bodo pripomogle k spremembi?

Swan pravi, da ne smemo obupati nad situacijo, ki jo povzročajo podnebne spremembe, ampak nas mora ta navdihovati za iskanje rešitev. Ljudje smo narejeni tako, da nas vedno naprej vodi preživetje. In tokrat ni nič drugače. »Zeleni projekti so izjemno pomembni, a še bolj je pomembna trajnost. Ali sprejemamo osebne odločitve, ki bodo dejansko pripomogle k spremembi?« je na vprašanje odgovoril Brodnjak in še dodal, »vse se začne pri posamezniku in pri naših vsakdanjih življenjih.« »Ali ugasnemo luči, ko zapustimo sobo, ali na avtocesti vozimo več kot 120 kilometrov na uro? Ne moremo govoriti o Antarktiki, če ne ukrepamo sami,« je poudaril Brodnjak. Povedal je tudi, da se v poslovnem smislu tudi NLB vse bolj obrača v smer trajnosti.

Fokus na mikroorganizmih

»Mikroorganizmi – ne vidimo jih, a so med nami že odkar obstaja svet. S spoznavanjem njihovega delovanja lahko opažamo spremembe, ki se dogajajo na svetu. S taljenjem ledu so na površje prišli organizmi, ki so bili prej dolga leta pod debelim ledom, zdaj pa jih lahko najdemo že v oceanih. Ko gledamo Arktiko in Antarktiko, se nam vse zdi belo. Če pa pogledamo Grenlandijo, je črna in to zaradi mikroorganizmov. Ker se je led topil, so se mikroorganizmi lahko razmnožili,« je razložila prof. dr. Gunde-Cimermanova. »Znanstveniki imajo možnost v realnem času in prostoru opazovati, kako hitro se spremembe dogajajo. Mikroorganizmi so tisti, ki nam skozi preučevanje kažejo, kako bodo izgledala naša življenja,« je še dodala.

Se lahko zanašamo na tehnologijo, da nas bo rešila?

Odgovor na to vprašanje je ponudil Sirjan, ki je povedal, da nam bo tehnologija pomagala. »Elektrifikacija je rešitev, veliko je govora o obnovljivih virih energije. V naslednjih 20 letih nam bodo lahko nove tehnologije prinesle samo okoli 20 % tega, kar bi radi dosegli. Je pa potrebno oblikovati dobre zakone, ki bodo pospešili inoviranje tehnologij,« je povedal. Dodal je še, da je gospodarski razvoj prepogosto vodilo in merilo za uspeh, žal pa se ta ne ozira vedno nujno tudi na varovanje okolja. »Vse je v številkah, a je to z okoljskega vidika nevzdržno,” je dejal.

Iz New Yorka se je oglasila tudi Kaja Pergar, ki je povedala, da v podnebnih spremembah vidi priložnost za podjetja in njihovo rast. »Naše cilje je potrebno spremeniti v dejanja. Znanstveniki dajejo odgovore, podjetja in potrošniki pa morajo biti tisti, ki povprašujejo in zahtevajo, da se te spremembe v resnici zgodijo,« je povedala.

Svojo izkušnjo potovanja na Antarktiko pa je delila tudi Nada Jeraj Velan, producentka in podjetnica, ki je povedala, da je bilo to potovanje zanjo življenjska sprememba. »Ob pogledu na izredne lepote, te hkrati kar strese, ko vidiš, kaj pomenijo podnebne spremembe v dejanskem času in prostoru,« je povedala.

Mlade je potrebno podpirati pri reševanju sveta

Ob koncu dogodka so se govorci strinjali, da se morajo znanstveniki naučiti govoriti z odločevalci in da se vse začne s človekom, ki ga vidimo v ogledalu. Kot ključnega pomena za boljšo prihodnost so izpostavili potrebo po izobraževanju in podpiranju mladih pri reševanju sveta.