Na današnjem AmCham Poslovnem zajtrku, ki je potekal pod okriljem AmCham Komisije za zdravj in kakovost bivanja z naslovom »Koliko stane, če ne investiramo v zdravje?« so se zbrali vodilni strokovnjaki s področja javnega zdravja, ekonomike zdravstva, predstavniki bolnišnic in gospodarstva. V razpravi, ki je presegla zgolj strokovni okvir zdravstvenega sistema, so udeleženci enotno poudarili, da vlaganje v zdravje ne predstavlja stroška, temveč strateško in nujno naložbo – tako z vidika posameznika kot širše družbe. Funkcionalen, dostopen in vzdržen zdravstveni sistem je zato ključen element širšega premisleka o družbeni odpornosti, ki se v luči aktualnih razmer znova uveljavlja kot prednostna razvojna tema. 

Dejstva in statistike, ki kažejo, da je trenutni sistem dolgoročno nevzdržen: 

• Slovenski zaposleni so zaradi bolniškega staleža v povprečju odsotni z dela 21,6 dni na leto (NIJZ za leto 2022). Po dostopnih podatkih WHO za leto 2020 je bilo povprečje bolniške odsotnosti na zaposlenega v EU 14,6 dni letno. 

• Izdatki ZZZS za dolgotrajne bolniške odsotnosti so lani dosegli rekordnih 639 milijonov evrov – skoraj trikrat toliko kot leta 2013. 

• Na fizioterapevtsko obravnavo nad dopustno čakalno dobo čaka skoraj 38.000 pacientov. 

• Po ocenah Zdravniške zbornice Slovenije nam primanjkuje 1.300 zdravnikov, predvsem na primarni ravni. 

• 61 % otrok potrebuje pomoč za nestabilno mentalno zdravje.   

Na vrednosti temelječe zdravstvo (NaVTeZ) je pristop, ki se osredotoča na rezultate zdravljenja, pomembne za bolnika, skozi celoten ciklus obravnave – od diagnostike do zdravljenja in rehabilitacije. NaVTeZ ali zdravstveno varstvo, usmerjeno na vrednost, ima za cilj vzpostaviti zdravstvene sisteme tako, da se osredotočijo na ustvarjanje največje vrednosti za bolnike. V tem kontekstu je pomen človeškega pristopa in poklicnega poslanstva poudaril tudi dr. Dragan Kovačič, dr. med., Direktor, Splošna bolnišnica Celje in podpredsednik, Združenje kardiologov Slovenije: »Vedno smo kompenzirali pritiske in napade s tem, da smo delali več – ne moremo se obrniti proti pacientom, to ni nikoli odgovor. Če nosiš belo haljo, nimaš pravice, da to narediš. To je tako izpolnjujoče delo, da vsi napadi minejo. To je najboljši poklic na svetu! In ni vse tako slabo, kot včasih izgleda – Slovenija je raj na zemlji, varna in prijazna, pa kljub temu pogosto nismo zadovoljni. Imamo pa težavo v kroničnem segmentu, ker se tudi zdravniki staramo.” Dr. Dragan Kovačić je razpravo tako postavil v konkreten, vsakodnevni kontekst upravljanja zdravstvene ustanove. Poudaril je, da se zdravstveni kader vsak dan sooča z velikimi pričakovanji javnosti, omejenimi viri in sistemskimi zavorami, ki otežujejo učinkovito upravljanje. 

AmCham Komisija za zdravje in kakovost bivanja zagovarja tudi pozitivne in dolgoročne učinke, ki jih prinaša na podatkih zasnovano zdravstvo ter uporaba digitalnih orodij. Na podatkih zasnovano zdravstvo ter s tem povezano uvajanje sodobnih pristopov in digitalnih tehnologij prinaša v zdravstvo veliko koristi za vse deležnike, saj izboljšuje kakovost oskrbe pacientov, učinkovitost dela zdravstvenih delavcev ter veča učinkovitost in transparentnost vseh procesov. O tem je na dogodku spregovoril tudi prof. dr. Stjepan Orešković, Redni profesor, Medicinska fakulteta v Zagrebu in predsednik sveta, Center za raziskovanje najboljših zdravstvenih praks in politik, Kolaborativni center WHO za HIV. Slovenija po njegovih besedah razpolaga z izjemnim javnim zdravstvenim sistemom, a njegovo dolgoročno vzdržnost ogrožajo upravljavske slabosti, pomanjkanje strateške usmeritve ter nezadostno izkoriščanje podatkovnih virov in sodobnih tehnologij. »Ni dovolj, da imamo več denarja in ljudi v sistemu, če obenem ustvarjamo manj storitev in imamo več nezadovoljstva,« je poudaril in dodal: »Zmogljivosti podatkovne znanosti so danes izjemne, a umetne inteligence in podatkov še vedno ne uporabljamo dovolj – kljub temu, da jih lahko prilagodimo posamezniku. Preprosto ne razumem ignoriranja podatkov: raven odločanja pogosto nazaduje v 19. stoletje. S povezovanjem različnih virov podatkov lahko upravljamo zdravje vsakega posameznika, ne le sistema kot celote.«  

V ospredju razprave je bila misel, da zdravje ni samo osebna dobrina, ampak tudi temeljna družbena in ekonomska kategorija. Dr. Malina Müller Vodja področja zdravstvene ekonomike, WifOR Institute, je predstavila empirične dokaze o neposrednem ekonomskem učinku vlaganj v preventivo: »Na področju univerzalnega zdravstvenega kritja ste že precej napredni. A vse se začne s preventivo in ozaveščanjem – prav ukrepi preventive bi lahko bili bistveno bolj učinkoviti. Veliko držav se boji vlagati v preventivo, ker tega ne razumejo kot investicijo. A poleg zdravstvenih učinkov obstajajo tudi neposredni ekonomski donosi – in to že v istem letu, ko se izvedejo! Ključna težava pa je tudi pomanjkanje sodelovanja med različnimi deležniki in nizka raven ozaveščenosti.« 

Tudi izr. prof. dr. Branko Gabrovec, Generalni direktor, Nacionalni inštitut za javno zdravje se je strinjal, da bi morali orodja AI začeti izkoriščati že včeraj, se dotaknil pomena preventive ter  izpostavil pomen javnega zdravja kot prihodnosti zdravstvenega sistema: “Podatki nam omogočajo boljše usmeritve, a še vedno namenjamo le 6 % sredstev za preventivo, medtem ko jih gre 65 % za kurativo, preostanek pa za zdravila … Javno zdravje je prihodnost zdravstvenega sistema.« Opozoril je, da imamo danes na voljo več podatkov in analitičnih orodij kot kadar koli prej, a brez strateške volje, da te podatke uporabimo za sprejemanje odločitev, ostajajo neizkoriščen potencial. Vlaganje v preventivo in zdrav življenjski slog je tisto, kar lahko sistem razbremeni dolgoročno, obenem pa bistveno prispeva h kakovosti življenja: “Slovenci smo dobri v požarnem varstvu, ni pa prav da tako upravljamo tudi zdravstvo.” 

Vabilu na dogodek so se kot ključni poslušalci odzvali zainteresirani predstavniki političnih strank, ki so v komentarjih izpostavili:  

Iva Dimic (NSi), podpredsednica Odbora za zdravstvo v Državnem zboru, je komentirala rezultate glasovanja občinstva, ki je na vprašanje »Katerega izmed ukrepov za bolj učinkovito zdravstvo bi podprli?« z največ glasovi izbralo ukrep »vodenje zdravstva in vodenje v zdravstvu.« Ob tem je poudarila: »Naša zdravstvena zavarovalnica, žal še vedno deli sredstva med zavodi in bolnišnicami po nekem zastarelem planskem modelu. A s šestimi milijardami evrov bi lahko z boljšim vodenjem, optimizacijo in morda tudi z vpeljavo konkurenčne zavarovalnice ta denar bistveno učinkoviteje uporabili – in tako zagotovili storitve tudi tistim, ki danes predolgo čakajo. Poskušamo na silo ločevati javno in zasebno, namesto da bi delovali v sinergiji.« 

Marko Lotrič (FOKUS) se je v razpravi opredelil do sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti in opozoril, da ta – kljub namenu reforme – ne naslavlja ključnega cilja: krajšanja čakalnih vrst. Po njegovem mnenju mora biti v središču pacient, čas pa ključen dejavnik: »Najpomembnejše za pacienta je, da pravočasno prejme kakovostno oskrbo. Bolniške odsotnosti rušijo sistem kot celoto. Delodajalci že danes veliko vlagajo v zdravje, ker se jim to enostavno splača – to je jasen znak, da zdravje ni strošek, temveč investicija. Vsaka zamujena ura zdravstvene oskrbe pomeni izgubo – za posameznika in za BDP. Dobre prakse, vključno z uvedbo umetne inteligence, lahko bistveno skrajšajo postopke. In vsi smo poklicani k temu, da pomagamo skrajševati čakalne dobe. Če danes ne bomo investirali v zdravje, bomo jutri investirali v posledice – te pa bodo dražje, dolgotrajnejše in boleče.« 

Svoj pogled je predstavil tudi dr. Tadej Ostrc (Demokrati): »Stroški za zdravstvo se povečujejo, a denarja je v slovenskem zdravstvu dovolj. Morda ga le ne uporabljamo ciljno in učinkovito. Vodenje je nekaj, na čemer moramo absolutno delati.« Kot dober primer iz prakse je izpostavil Zdravstveni dom Ljutomer, kjer po njegovih besedah sistem odlično deluje zahvaljujoč močnemu vodstvu in kulturi sodelovanja. Vodi ga gospodarstvenik, primarno zdravstveno oskrbo pa so organizirali po načelu »one-stop-shop«, kjer se bolniki obravnavajo celostno, napotitve pa so rezervirane za resnejše primere. 

V razpravi se je izkristaliziralo jasno sporočilo: Slovenija ne potrebuje revolucije, temveč pogum za sistemski premik od reaktivnega k proaktivnemu zdravstvenemu sistemu, kjer bo zdravje razumljeno kot razvojna in gospodarska prednost, ne zgolj kot strošek ali breme. Potrebujemo usklajen družbeni dogovor o dolgoročni viziji zdravstva – z jasnimi cilji, odgovornostmi in orodji za merjenje uspešnosti.

AmCham Slovenija zato znova poudarja ključna stališča, zapisana tudi v dokumentu o stališčih za zdravstvo (februar 2024): 

• Zdravje mora postati osrednji steber razvojne politike. 

• Potrebujemo profesionalizacijo upravljanja zdravstvenih ustanov in meritokracijo pri imenovanjih. 

• Javno-zasebno sodelovanje mora temeljiti na zaupanju, transparentnosti in jasni razmejitvi vlog. 

• Digitalizacija in umetna inteligenca morata postati podpora odločanju in načrtovanju storitev. 

• Vsaka ura izgubljena zaradi čakalnih vrst ni samo izguba za posameznika – je izguba za družbo in nacionalno gospodarstvo. 

Današnji zajtrk ni bil le razprava, temveč poziv k dejanjem. Ključni akterji – tako iz stroke kot iz gospodarstva – so pokazali pripravljenost in voljo, da prispevajo k preobrazbi slovenskega zdravstvenega sistema. Zdaj je čas, da ta energija postane vzvod sprememb. 

Če danes ne bomo investirali v zdravje, bomo jutri investirali v posledice – te pa bodo dražje, dolgotrajnejše in boleče. 

Galerija je dostopna na povezavi TUKAJ.