Na decembrskem srečanju Komisije za prihodnost dela in izobraževanja so bili v ospredju demografski trendi ter vprašanje, kako oblikovati spodbudno okolje, ki posameznikom omogoča razvoj potencialov in kakovostno delovno življenje. Gostili smo red. prof. dr. Jožeta Sambta z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter mag. Barbaro Bratuž Ferk z Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki sta predstavila ključne podatke, projekcije in izzive, s katerimi se že danes soočata gospodarstvo in družba.
Slovenija se sooča z najnižjim številom rojstev doslej. Čeprav je stopnja rodnosti (okoli 1,5 otroka na žensko) relativno visoka v primerjavi s povprečjem EU (1,38), se število rojstev zmanjšuje predvsem zaradi upada števila žensk v rodni dobi. Hkrati se povečuje delež žensk, ki se za materinstvo sploh ne odločijo – pri generaciji Z naj bi takšnih bilo že približno 20 %, pri čemer med razlogi izstopajo okoljski in vrednotni dejavniki.
Razprava je poudarila, da demografskih izzivov ni mogoče reševati z enkratnimi ukrepi, temveč s stabilnim in predvidljivim okoljem. Kot primer dobre prakse je bila izpostavljena Francija, kjer je davčni sistem že dolgo naravnan na podporo družinam in predstavlja pomemben element dolgoročne demografske politike.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi staranju prebivalstva. Življenjska doba se v povprečju podaljšuje za približno dve leti na desetletje, kar je sicer zelo dobra novica, vendar hkrati pomeni vse večji pritisk na trg dela. Trenutno je v Sloveniji že 37 starejših na 100 delovno sposobnih, največji porast pa se pričakuje po letu 2040, ko se bodo začele upokojevati številčne generacije, rojene v začetku 80. let.
V pogovoru, ki sta ga moderirali sopredsedujoči komisije dr. Vesna Miloševič Zupančič (e-Študentski servis) in Sanja Savič (S2 Lex), so udeleženci poudarili, da bodo podjetja vse bolj morala računati na prilagajanje delovnih mest starejšim, krepitev medgeneracijskega sodelovanja ter daljšo delovno aktivnost. Kot eden ključnih sektorjev prihodnosti je bila izpostavljena dolgotrajna oskrba, kjer se povpraševanje po kadrih hitro povečuje, Slovenija pa za ta namen trenutno namenja bistveno manj sredstev kot primerljive razvite države.
Srečanje je jasno pokazalo, da demografija ni vprašanje prihodnjih generacij, temveč realnost, ki že danes oblikuje trg dela. Ključno vprašanje ostaja, kako ustvariti okolje, v katerem bodo posamezniki lahko uresničevali svoje življenjske in poklicne preference – brez občutka, da jih to potiska v socialno ali ekonomsko negotovost.
