sl Slovenščina

Kako mladim omogočiti, da bodo tehnologijo ne le uporabljali, temveč jo tudi razumeli in soustvarjali? Kako računalništvo in umetno inteligenco vključiti v šole, ne da bi na spremembe čakali še naslednje desetletje?

O teh vprašanjih smo 19. novembra 2026 razpravljali na srečanju AmCham Komisije Pripravljeni na prihodnost, ki ga je gostilo podjetje Abelium. Tokratni gost je bil Sašo Božič, ravnatelj OŠ Mengeš in predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, s katerim smo iskali konkretne možnosti povezovanja gospodarstva in izobraževalnega sistema.

Čeprav o pomenu digitalnih kompetenc v šolstvu govorimo že vrsto let, sistemske spremembe ne sledijo dovolj hitro razvoju tehnologije. Kot je bilo izpostavljeno na srečanju, se slovenske šole še vedno soočajo z velikimi razlikami pri dostopnosti digitalnih vsebin, pomanjkanjem ustrezno usposobljenih učiteljev in zahtevnimi postopki prenove učnih načrtov.

Razvoj umetne inteligence te izzive še dodatno poudarja. Mladi jo že uporabljajo, zato ni več vprašanje, ali jo vključiti v izobraževanje, temveč kako jih naučiti njene odgovorne, ustvarjalne in kritične uporabe.

Cilj ni, da vsi otroci postanejo programerji. Cilj je, da razumejo digitalni svet, razvijajo računalniško in kritično mišljenje ter tehnologijo uporabljajo odgovorno, ustvarjalno in kot orodje za reševanje izzivov.

Od dobrih praks do sistemskih sprememb

V razpravi smo posebno pozornost namenili možnostim hitrejšega uvajanja računalništva in umetne inteligence v izobraževanje. Poleg dolgoročnih prizadevanj za sistemsko prenovo šolstva so člani komisije izpostavili potrebo po konkretnih projektih, ki bi jih lahko začeli izvajati že pred uvedbo obsežnejših reform.

Nekatere slovenske šole namreč že razvijajo uspešne pristope na področju programiranja, digitalnega opismenjevanja in uporabe novih tehnologij. Zakaj torej ne bi začeli pri tistem, kar že deluje, in uspešnih praks razširili tudi drugam?

Prav to je bila ena osrednjih usmeritev srečanja. Komisija bo raziskala možnosti povezovanja šol, ravnateljev, podjetij in strokovnjakov, ki bi skupaj omogočili prenos preverjenih rešitev v širše izobraževalno okolje.

Gospodarstvo lahko pri tem prispeva znanje, tehnološko podporo in izkušnje iz prakse, izobraževalni sistem pa zagotovi, da rešitve dosežejo tiste, ki jih najbolj potrebujejo.


Za prihodnost potrebujemo sodelovanje in konkretne korake

Člani komisije so se strinjali, da mora razvoj digitalnih kompetenc ostati ena ključnih prioritet slovenskega izobraževalnega sistema.

AmCham Komisija Pripravljeni na prihodnost bo zato nadaljevala dialog s predstavniki Strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja ter podprla povezovanje ravnateljev, šol in gospodarstva pri razvoju konkretnih pilotnih projektov.

Med naslednjimi koraki bo tudi iskanje uspešnih dobrih praks, ki bi lahko postale temelj širše pobude za digitalno opismenjevanje mladih.

Srečanje smo zaključili z jasnim sporočilom. Prihodnosti izobraževanja ne bomo oblikovali zgolj z razpravami o spremembah, temveč predvsem s pogumom, da dobre ideje prenesemo v prakso.