Na februarskem srečanju Komisije za prihodnost dela in izobraževanja smo osvetlili absentizem z dveh vidikov – zdravstvenega in demografskega.

Bolniške odsotnosti po letu 2014 znova rastejo

Kot je predstavila Andreja Belščak Čolaković, dr. med., spec. javnega zdravja (NIJZ), se je po obdobju upadanja bolniških odsotnosti do leta 2014 trend obrnil navzgor. Čeprav je 79 % bolniških odsotnosti kratkih (do 7 dni), več kot 65 % vseh izgubljenih koledarskih dni odpade na dolgotrajne bolniške staleže (več kot 30 dni). Trajanje odsotnosti izrazito narašča s starostjo – pri zaposlenih, starih 65 let ali več, povprečno traja 51 dni. 

Najpogostejši razlogi za odsotnost ostajajo:

• bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo jim
• poškodbe in zastrupitve pri delu in zunaj dela,
• duševne in vedenjske motnje, 
• infekcijske in parazitarne bolezni ter 
• bolezni dihal.

Demografija spreminja strukturo delovne sile

Martin Bajželj (SURS) je absentizem postavil v širši kontekst demografskih trendov, ki bodo razmere na trgu dela še dodatno zaostrili. Slovenija se namreč že več kot 40 let ne obnavlja po naravni poti. Stopnje rodnosti 2,1 – ki omogoča stabilno obnavljanje prebivalstva – nismo dosegli od začetka 80. let. Če so se v 70. letih v Sloveniji rojevale generacije s približno 30.000 otroki letno, se jih danes rodi manj kot 17.000.

Posledice so vidne že danes. Od leta 2017 beležimo negativen naravni prirast – vsako leto se rodi približno 5.000 otrok manj, kot prebivalcev umre. Generacije, ki vstopajo na trg dela, so tako skoraj polovico manjše od generacij, ki iz njega izstopajo.

Ob pomanjkanju mladih generacij postaja jasno, da bo pritisk na trg dela vse večji. Ob tem se delež prebivalcev, starih 65 let ali več, povečuje – od leta 2008 se je dvignil z 16 % na 22 %. Število delovno aktivnih, starih 55 let ali več, se je v zadnjih 20 letih povečalo za 227 %, prav ta skupina pa slabše ocenjuje svoje zdravstveno stanje in izkazuje nižje zadovoljstvo s službo.

V razpravi je bilo ob tem izpostavljeno tudi vprašanje dolgoročnih ukrepov za spodbujanje rodnosti; med dejavniki, ki vplivajo na odločitve mladih za družino, je bila omenjena tudi dostopnost stanovanj.

Kaj to pomeni za podjetja?

Razmere, ki jih kadrovniki že občutijo – pomanjkanje mladega kadra in vse težje zaposlovanje državljanov Slovenije – so šele začetek. Pričakovati je:

• nadaljnjo rast deleža starejših zaposlenih,
• večje potrebe po prilagoditvah delovnih mest,
• večji pomen promocije zdravja in obvladovanja psihosocialnih tveganj,
• intenzivnejše vključevanje tuje delovne sile.
  

Hkrati pa podatki kažejo, da ima Slovenija še vedno rezervo pri delovni aktivnosti starejših. Ob ustreznih prilagoditvah, vlaganju v zdravje ter krepitvi digitalnih kompetenc lahko starejši zaposleni ostanejo pomemben in stabilen del delovne sile.