Ključna sporočila AmCham Poslovnega zajtrka na temo intelektualne lastnine v Sloveniji in trendov po svetu lahko strnemo v potrebo po bolj intenzivnem izobraževanju na področju intelektualne lastnine in jasno usmeritev s strani države, ki mora spodbujati inovacije.
Joseph Straus, svetovna avtoriteta na področju intelektualne lastnine, je delil zanimiv podatek o številu novih patentov v posameznih državah EU v enem letu in kako to vpliva na inoviranje ter zaščito intelektualne lastnine: »Slovenija je prijavila 123 patentov. Avstrija, kot mala država, pa v enem letu dvakrat več kot nove države članice EU skupaj. To pomeni, da te države ne inovirajo in niso naredile dovolj na področju zaščite intelektualne lastnine.«
»V Sloveniji politika ne govori o intelektualni lastnini, medtem ko se po svetu zelo zavedajo njene pomembnosti. Nekdanji japonski predsednik vlade je poudarjal, da sta danes najbolj pomembni neopredmeteni dobrini informacija in inovacija. Nekdanji kitajski predsednik vlade je izjavil, da bo prihodnost zasnovana na intelektualni lastnini. Ameriški minister za gospodarstvo pa, da je intelektualna lastnina hrbtenica ameriškega gospodarstva. Zato bo v Sloveniji ključnega pomena sprememba miselnosti na tem področju«, je izpostavil Straus.
Tudi Slovenija je v postopku pridruževanja regulaciji o enotnem patentu v EU, Bojan Pretnar, prvi direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino, je opozoril, da za skupni notranji trg potrebujemo tudi enotni patent, enotno blagovno znamko in design že imamo, potrebujemo še enotni patent. Problem je v strukturi, zato je potrebno natančno preučiti, ali nam bo to prineslo prednosti in kakšne so možne posledice.
Ankit A. Shukla, Frost&Sullivan Global, je iz svojih izkušenj izpostavil, da imajo podjetja težavo predvsem v tem kaj zaščititi, kaj ne in na kakšen način. En od načinov je zaščita intelektualne lastnine. Ob tem je ob primeru prodaje nekaterih slovenskih blagovnih znamk in znanja za nizko ceno izpostavil, da se morajo podjetja še pred prodajo zavedati, ali so njihove rešitve edinstvene in ali jih želijo prodati in nato oceniti njihovo vrednost. Težava nastane, ko se podjetja prodajajo, ne da bi naredila ta korak in se ne zavedajo svoje dejanske vrednosti. Glede samega odnosa do intelektualne lastnine in njene zaščite je dodal: »Pri intelektualni lastnini je pomemben tudi potek administracije v ozadju, pri tem potrebujemo tehnokrate, ki imajo zadostno znanje in ne birokratov.«
Maja Bogataj Jančič je izpostavila ključni problem, ki se nanaša na negotovost pri spreminjanju zakonodaje na področju intelektualne lastnine: »Že več kot tri leta debatiramo o spremembi zakona o intelektualni lastnini. Strokovnjaki težko svetujejo podjetjem, če ne vedo kakšna bo politika Slovenije na tem področju v naslednjih 3 do 4 letih.«
Straus je ob tem opozoril: »Čeprav je Slovenija do sedaj pod trenutnimi pogoji delovala precej dobro, je treba spremeniti odnos. Z več in več patenti, ki bodo dosegli tudi Slovenijo, ni več nujno samo investirati v raziskave in razvoj, ampak tudi razumeti, da so stroški zaščite investicija v prihodnost. Treba je razumeti, da patenti niso edini način zaščite. Brez primerne zaščite bodo podjetja v Sloveniji imela več problemov v prihodnosti kot so jih imela v preteklosti.”
Več panelistov je razpravljajo o dilemi izobraževanja na področju intelektualne lastnine, ki bi pripeljala do spremembe odnosa in hkrati o pomanjkanju dialoga med strokovno javnostjo in administracijo. Dr. Pretnar je pri tem izpostavil: “Pravice intelektualne lastnice so podjetniške pravice in država bi morala tu vzpostaviti dialog s podjetji. Prav tako pa je potrebno večje sodelovanje in povezovanje Slovenije s tujimi strokovnjaki na ključnih področjih. Potrebno je tudi sistematično izobraževanje sodstva, vendar naši sodniki niso prisotni na mednarodnih konferencah.”
AmCham Komisija za intelektualno lastnino je pripravila tudi predlog za izboljšanje področja intelektualne lastnine prti nas, dostopen je na tej povezavi.
Pokrovitelj AmCham Poslovnega zajtrka je bilo podjetje Hewlett Packard Enterprise. Hewlett Packard je na svetovni ravni v reorganizaciji in se deli na dva dela, Hewlett Packard INC in Hewlett Packard Enterprise. Kljub temu, da so zaprli predstavništva v 50 državah in sprva najavili, da se umikajo tudi iz Slovenije, so pri nas odprli referenčno predstavništvo, tudi zaradi namere Slovenije, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.
Galerijo slik si lahko ogledate TUKAJ.
AmCham poslovni zajtrk. Druženje z vsebino.
Pokrovitelj Poslovnega zajtrka:
Partnerji Fokusa:
