Ljubljana, 14. oktober 2026 – Kako iz potenciala Slovenije ustvariti konkurenčno prednost? Kako privabiti več domačih in tujih investicij, zadržati in pritegniti najboljše talente ter podjetjem omogočiti, da iz Slovenije rastejo na globalne trge? To so bila osrednja vprašanja AmCham Poslovnega zajtrka »35 let Slovenije: kaj je naša ambicija?«, na katerem je bil osrednji gost Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije.
Pogovor s predsednikom vlade je vodila Nevenka Črešnar Pergar, članica Sveta guvernerjev AmCham Slovenija in direktorica NP Consulting. V nadaljevanju so pogled države soočili z izkušnjami gospodarstva in investitorjev: Beno Ceglar, predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor NIL, Boštjan Čeh, predsednik Slovenia BioTech Hills in vodja poslovnega razvoja Labena, Gabriel Massey, predsednik in generalni direktor Pipistrel Aircraft, ter Michal Maco, direktor Corwin Slovenija. Pogovor je vodila Ajša Vodnik, generalna izvršna direktorica AmCham Slovenija in predsednica mreže AmChams in Europe.
Ambicija je predpogoj za razvojni preskok
Nevenka Črešnar Pergar je uvodoma poudarila: »Potencial zanesljivo ni enako konkurenčnost. Zato danes ne želimo govoriti o tem, kako malo izboljšati Slovenijo. Želimo govoriti o tem, kako jo narediti bistveno bolj konkurenčno.«
Slovenija je v prvih desetletjih samostojnosti pokazala, da lahko hitro zmanjšuje razvojni zaostanek in tekmuje z najuspešnejšimi evropskimi gospodarstvi. Janez Janša je spomnil, da je Slovenija leta 2008 dosegla 91 odstotkov povprečja Evropske unije po kupni moči na prebivalca, danes pa je po njegovih besedah še vedno na podobni ravni.
Razlog vidi tudi v izgubi razvojne ambicije: »Slovenija trenutno ni ambiciozna. Mnogi med vami ste ambiciozni, imamo podjetja, ki so v špici, ki imajo velike potenciale, imamo mlado generacijo, ki je ambiciozna, in je zdaj neko okno priložnosti, da marsikaj popravimo.« Ob tem je poudaril, da brez širše ambicije tudi posamezni ukrepi ne bodo dovolj: »Treba je narediti stvari, ki nas bodo peljale v drugo smer, ampak tega ne bomo mogli narediti, če ta ambicioznost ne prevlada.«
Konkurenčnost se začne pri okolju, ki spodbuja uspešnost
Pomemben del pogovora je bil namenjen obremenitvi dela, zlasti visoko usposobljenih kadrov, ter vprašanju, kako ustvariti okolje, v katerem bodo lahko podjetja tekmovala za najboljše ljudi in v Sloveniji razvijala dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Janez Janša je poudaril, da je treba najprej doseči širše soglasje o tem, kakšno razvojno okolje želi Slovenija ustvariti: »Najprej se je treba izboriti za to, da vemo, za kaj gre in da vemo, kakšne so posledice. Potem so šele davčne stopnje in vse ostalo.« Pojasnil je tudi, da Strateški svet za gospodarstvo zaključuje delo na nekaterih predlogih glede razbremenitve dela, vendar konkretne rešitve še niso dokončno usklajene.
Za investitorje je ključna beseda stabilnost
Stabilnost in predvidljivost sta bili med najmočnejšimi rdečimi nitmi dogodka. Investicijske odločitve se sprejemajo dolgoročno, zato za podjetja ni pomembno le, kakšni so pogoji danes, temveč tudi, ali lahko nanje računajo čez nekaj let.
Janez Janša je izpostavil, da se je narava pogovorov z mednarodnimi investitorji spremenila. Danes je po njegovih besedah eno prvih vprašanj, ali bodo sprejete spremembe tudi obstale: »Ključno vprašanje je, ali boste to lahko naredili. Ali bo to, kar boste naredili, trajno, ali bo to nekaj, kar bo ostalo tudi čez dve leti. Se pravi, ključna beseda je tukaj stabilnost.« In nadaljeval: »Mi moramo zagotoviti boljše okolje tudi za investicije. Če bomo zagotovili za domače gospodarstvo boljše okolje, bo to avtomatsko seveda tudi boljše okolje za investicije. In to na tak način, da bo to trajno.«
Z vidika mednarodnega investitorja je Michal Maco izpostavil predvsem pomen učinkovitejših postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, saj mora investitor vedeti, v kakšnem časovnem okviru bo lahko projekt izvedel. Za nadaljnje investicije zato niso pomembni le privlačnost trga in kakovost projektov, temveč tudi jasni postopki in večja predvidljivost pri njihovem umeščanju in izvedbi.
To je tudi eno osrednjih izhodišč AmCham Komisije za spodbujanje investicij, ki med ključne pogoje za privabljanje domačih in tujih vlagateljev uvršča stabilnost, predvidljivost, pravno varnost in transparentnost poslovnega okolja.
Manj birokracije, hitrejši in jasnejši postopki
Predvidljivost poslovnega okolja ni povezana le z davki. Za investitorje so bistveni tudi jasni regulatorni okviri, učinkovita administracija ter postopki, ki podjetjem omogočajo dolgoročno načrtovanje. Janez Janša je bil pri oceni administrativnega okolja neposreden: »Prišli smo v neko administrativno, birokratsko močvirje, ki ga je tudi nemogoče počistiti čez noč.« Dodal je, da vlada išče rešitve za zmanjševanje birokratskih ovir in poenostavljanje pravil.
Tudi AmCham Komisija za spodbujanje investicij se zavzema za jasne, kratke in enostavne postopke, boljše usklajevanje med pristojnimi organi ter predvidljiv regulatorni okvir.
Talenti kot ena največjih konkurenčnih priložnosti Slovenije
Druga skupna točka sogovornikov so bili ljudje. Slovenija lahko tekmuje na področjih z visoko dodano vrednostjo le, če bo sposobna razvijati, zadržati in privabljati vrhunske strokovnjake.
Gabriel Massey je talente označil za eno največjih še neizkoriščenih priložnosti Slovenije: »Ena največjih priložnosti Slovenije, ki je še nismo v celoti izkoristili, so talenti in možnost, da jih spremenimo v svojo konkurenčno prednost. Pri tem gre tako za domače talente kot za privabljanje talentov iz tujine, za kar pa moramo ustvariti ustrezne pogoje.« Na pomen ustreznih pogojev je opozoril tudi Boštjan Čeh: »Kot eno naših ključnih prednosti bi zagotovo izpostavil dostopnost talentov v Sloveniji in okoliških državah. Smo ravno prav velika država. Zakaj ne bi talenti prihajali na delo v Slovenijo, namesto da Slovenci odhajajo na delo v druge države? Ustvariti moramo prave pogoje.«
Pri odločitvah visoko usposobljenih ljudi niso pomembne le plače, temveč celotni pogoji za delo in življenje, podporno okolje ter hitrost postopkov. Boštjan Čeh je opozoril tudi na dolgotrajne postopke zaposlovanja strokovnjakov iz tretjih držav, zaradi katerih lahko Slovenija vmes kandidata izgubi.
Ne z obsegom, ampak z znanjem in dodano vrednostjo
Na področjih, kot so biotehnologija, digitalne tehnologije, umetna inteligenca in letalstvo, ima Slovenija po ocenah sogovornikov znanje in kompetence, na katerih lahko gradi svojo prihodnjo konkurenčnost.
Slovenia Biotech Hills je za Slovenijo pomemben zato, ker imamo redko kombinacijo vsega, kar je potrebno za preboj v biotehnologiji: vrhunsko znanje, močno raziskovalno okolje, podjetniški pogum in vse več investicij. Skoraj milijarda evrov investicij v zadnjih petih letih in več kot 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega dokazujeta, da biotehnologija ni več nišna dejavnost, temveč ena najperspektivnejših razvojnih priložnosti države.
»Največjo priložnost vidim v tem, da Slovenija postane okolje, kjer se raziskave hitreje spreminjajo v globalno uspešne produkte in podjetja. Imamo talent, znanje in agilnost majhne države. Če bomo še bolje povezali znanost, gospodarstvo, kapital in podporno regulatorno okolje, lahko Slovenija postane mednarodno prepoznaven biotech hub, ki ne ustvarja le visoke dodane vrednosti, temveč razvija rešitve za največje izzive sodobnega sveta, od zdravstva do trajnostnega razvoja. Slovenia Biotech Hills je platforma, ki lahko ta potencial poveže v skupno zgodbo in ga predstavi svetu,« je poudaril Boštjan Čeh.
Beno Ceglar je znanje in ljudi postavil v središče dolgoročne konkurenčnosti: »Naše ključno bogastvo je znanje. To so talenti, to so ljudje. Vse se začne in konča pri ljudeh.«
Med ključnimi priložnostmi je izpostavil tudi digitalizacijo in umetno inteligenco ter potrebo po večjem povezovanju različnih pobud, podjetij, države, izobraževalnih in raziskovalnih institucij. Po njegovih besedah je mogoče prav z odprtim ekosistemom Slovenijo tesneje povezati tudi z globalnimi tehnološkimi podjetji in investitorji.
Od potenciala k odločitvam
Slovenija ima kakovost življenja, znanje, geostrateško lego, razvito industrijsko in raziskovalno okolje ter podjetja, ki že danes uspešno tekmujejo na globalnih trgih. Pogovor pa je pokazal, da morajo te prednosti spremljati tudi predvidljivo in stabilno poslovno okolje, učinkoviti postopki, konkurenčni pogoji za delo in investiranje ter sposobnost privabljanja talentov in kapitala.
Prav to so področja, ki jih AmCham Komisija za spodbujanje investicij postavlja v središče svojih prioritet: stabilno in predvidljivo okolje, pravna varnost, transparentnost, manj administrativnih ovir ter premišljene zakonodajne spremembe, oblikovane v dialogu z gospodarstvom.
Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, je ob zaključku poudarila, da si v poslovni skupnosti AmCham Slovenija prihodnosti Slovenije ne moremo predstavljati brez sodelovanja gospodarstva, vlade in civilne družbe.
»Če želimo ustvariti Slovenijo, kakršno si želimo leta 2035, moramo najprej verjeti, da jo lahko ustvarimo skupaj. Potrebujemo pogum za velike ambicije, odprt dialog med vsemi deležniki in zavedanje, da je prihodnost odgovornost vseh nas.
Predstavljajmo si Slovenijo leta 2035 kot evropsko središče SI. Ne samo zato, ker je SI naša državna domena, temveč ker predstavlja Super Inteligenco, Znanost in Inovacije. Državo, na katero svet najprej pomisli, ko govori o biotehnologiji, prebojnih inovacijah in vrhunskih raziskavah ter razvoju.
Slovenija je lahko prostor, kjer nastajajo rešitve za globalne izzive, kjer najboljši talenti želijo živeti in ustvarjati ter kamor prihajajo investicije, znanje in podjetniška energija z vsega sveta. Hkrati pa moramo ohraniti tisto, kar nas dela edinstvene: kakovostno javno šolstvo, dostopno zdravstvo, močno socialno varnost in visoko kakovost življenja.
Naša konkurenčnost ne sme temeljiti na tem, da postajamo podobni drugim, temveč na tem, da razvijamo svoje prednosti. Dokazati moramo, da lahko družba združi gospodarsko uspešnost in skrb za človeka. Prav v tem je lahko največja prednost Slovenije in razlog, da postanemo navdih tudi za druge evropske države.«
Po 35 letih Slovenije tako vprašanje ni več le, kaj smo kot država dosegli. Vprašanje je, kakšna je naša ambicija za naslednje desetletje in ali smo pripravljeni ustvariti pogoje, da jo uresničimo.
