Ljubljana, 28. september 2016. Na AmCham Fokusu so predstavili številne napredke in dobre prakse na področju digitalizacije in vodenja zdravstvenih ustanov, ki dokazujejo, da tudi v obstoječem sistemu v Sloveniji bolnišnice lahko delujejo učinkovito in finančno uspešno. Zdravstvo je eno izmed najpomembnejših družbeno-ekonomskih področij in učinkovito delovanje zdravstvenega sistema je osnovno za uspešno delovanje socialne države.

AmCham Fokus z naslovom Kako bi slovensko zdravstvo spreminjali ljudje, ki ga 'živijo' vsak dan? je potekal v okviru aktivnosti AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja. Tokratna vsebinska razprava je opozarjala na pomen digitalizacije in dobrega vodenja zdravstvenih ustanov, s posebnimi poudarki na dobrih praksah tistih, ki so spremembe že implementirali ter priporočilih vrhunskih strokovnjakov, zdravnikov in managerjev, ki se s slovenskim zdravstvenim sistemom srečujejo vsak dan.

Mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija, je poudarila, da pozitivne spremembe lahko ustvarimo skozi dialog in sodelovanje: »V AmCham Slovenija navdihujemo pozitivne spremembe, tudi v zdravstvu. Verjamemo v dialog. Preko AmCham Komisije za zdravstvo in kakovost bivanja stremimo k spodbujanju dialoga in hvala vsem, ki nas pri tem podpirate. S tem spreminjamo Slovenijo na bolje.«

Kako dober hospitalni informacijski sistem lahko poenostavi delo zdravstvenemu osebju nam je predstavil doc. dr. Matjaž Homan, pediater gastroenterolog in hepatolog na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Pediatrična klinika je prva bolnišnica v Sloveniji, ki uporablja brezpapirni sistem. Vsi podatki o pacientih, vsa zdravila, bolezni ter potek zdravljenja so zabeleženi v elektronskem terapevtskem listu. »Pozitivna stran takega sistema je to, da lahko kadarkoli preverimo podatke o pacientu in točno vemo, na kaj moramo biti pozorni. Poleg tega je sistem priključen na mednarodno bazo in se mesečno posodablja. To res poenostavi delo zdravnikov, ki se lahko bolje pripravijo in posvetijo pacientom,« je izpostavil Homan.  

Mag. Marko Bitenc, dr. med. ter ustanovitelj in direktor podjetja Kirurgija Bitenc, kirurg, podjetnik in manager nam je predstavil sistem, ki uporablja v svoji kliniki in je prijazen tako za zaposlene, kot tudi bolnike. »Sistem omogoča natančen izračun stroškov, poleg tega pa natančno beleži število pacientov, ki jih obravnavajo kot tudi čas, ki ga kirurg porabi s pacientom in pri operacijah. Sistem poleg tega omogoča tudi različne analize in primerjave z drugimi podjetji, bolnišnicami. S takim načinom vodenja ustvarjamo dobiček, ki ga lahko investiramo v nadaljnji razvoj dejavnosti,« je zaključil Bitenc

»Pozitivne spremembe moramo graditi na že obstoječem sistemu,« je poudaril Mag. Robert Cugelj, generalni direktor Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča. »Delati moramo procesno in ne po fazah. Prenove celotnih procesov smo se lotili tudi v Soči,« je še dodal. Pri tem zagovarja predvsem idejo poenotenega in združenega zdravstvenega sistema: »Slovenija je majhen trg in sam menim, da bi bila ena izmed rešitev združevanje bolnišnic. Graditi moramo na enotnem sistemu, ki bi omogočal lažjo izmenjavo opreme, delovne sile. Pri tem se vsaka bolnišnica lahko specializira na svojem področju, Soča je na primer dejavna na področju žrtev min.«

Uspešno delovanje zdravstvenega sistema pa je tesno povezano z urejenimi podatki in zdravstvenimi registri. Tudi na tem področju je Slovenija na dobri poti, da doseže cilje. Prim. prof. dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudaril, da moramo biti med seboj bolje povezani, če želimo bolj učinkovito komunicirati. Več pozornosti je potrebno nameniti e-zdravstvenemu sistemu. »Vzpostavili smo že kar nekaj aplikacij, ki izboljšujejo naš zdravstveni sistem. Primer je e-recept, kmalu bo na voljo tudi e-naročanje, kar bo zmanjšalo čakalne vrste, prinaša pa tudi transparentnost,« je izpostavil Eržen. Glede čakalnih dob so si bili govorci sicer enotni, da bi bil potreben sistem, ki bi omogočil vpogled v to, kje ljudje čakajo, zakaj in koliko časa. To bi omogočilo prerazporeditev, kar bi zmanjšalo ne le čakalne vrste temveč tudi stroške, s čimer bi se izognili ne-transparentnemu financiranju. 

V Sloveniji poznamo dve vrsti registrov, ki pa se med seboj močno razlikujeta. Prva vrsta so klinični registri oz. populacijski registri, ki omogočajo analize trendov celotne populacije, drugo pa so hospitalni registri, ki vključujejo podatke o vsakem bolniku posebej. Izr. prof. dr. Matija Tomšič, dr. med. na Kliničnem oddelku za revmatologijo v UKC LJ je dejal, da so se osredotočili na iskanje rešitev ter razvili Nacionalni digitalni register za bolnike. Program, v katerem bolnik od zdravnika zahteva, da naredi določene postopke, hkrati pa zdravnik lahko po nekaj mesecih preveri, če je bil cilj zdravljenja dosežen. »S standardizacijo smo dosegli, da se je obravnava bolnikov spremenila na bolje,« je poudaril Tomšič.

»Današnja medicina se pomika v smeri personalizacije,« je prepričan Izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec., direktor Klinike Golnik. »Pacienti bodo imeli kmalu vpogled v lastno datoteko, pomembno pa je, da se osredotočimo na kakovost vnesenih podatkov.«  Poudaril je tudi nujnost poglobitve sodelovanja med Ministrstvom za zdravstvo in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, saj sta po njegovem sociala ter zdravje močno povezana in bi se poglobljeno sodelovanje izplačalo predvsem s finančnega vidika.

Glede financiranja zdravstvenega sistema pri nas je mag. Marko Bitenc opozoril tudi na to, da v Sloveniji velja prepričanje, da bo država državljanom vse zagotovila, kar pa ne drži: »Za kakovostno zdravstvo bi potrebovali bistveno večji del javnih sredstev, kot jih zdaj namenjamo. Po mojem mnenju bi bilo potrebno v zdravstvo pripeljat tudi zasebne vire financiranja, da se bo kaj spremenilo. Tudi zdravniki bi morali imeti možnost, da bi svoje storitve ponujali na podjeten način. Tako bi se lahko zgodilo, da bi imeli zdravnikov kmalu preveč, ne premalo«.

Govorci so bili enotni, da v Sloveniji spremembe niso enostavne, saj birokracija močno ovira proces. Poleg tega bi bilo področje potrebno urediti tudi s pravnega vidika ter pripraviti nov zakon, v katerem mora biti jasno opredeljen tudi izbor managerjev. »Le ti morajo biti primerni, imeti primerne kompetence ter biti tudi primerno nagrajeni,« je poudaril mag. Robert Cugelj.

Razprava je pokazala, da se slovensko zdravstvo premika v pravo smer in zdravniki še vedno izkazujejo prednost in predanost kakovostni storitvi ter zdravju bolnikov, na kar smo lahko še posebej ponosni.

Več o AmCham Komisiji za zdravstvo in kakovost bivanja si preberite TUKAJ.

Galerija slik je dostopna TUKAJ.

Zahvaljujemo se pokrovitelju AmCham fokusa:

Znanj in podpora: